Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na morebitno novo krizo državnega dolga v Evropi, saj strukturne težave ostajajo nerešene kljub prejšnjim intervencijam. Medtem se Združene države spopadajo z lastno fiskalno spiralo, saj je bruto dolg dosegel 37 bilijonov dolarjev, kar je enako skupnemu dolgu vseh drugih večjih razvitih držav. Bipartizanska pretirana poraba je državo pripeljala do točke, kjer že en sam odstotek povečanja povprečne obrestne mere državne obveznice povzroči povišanje dolga za stotine milijard dolarjev.

V Kanadi se je dolg gospodinjstev povzpel na 3,07 bilijona dolarjev, s čimer je država že petnajsto leto zapored na vrhu držav G7. Dolg, ki vključuje hipoteke, posojila za avtomobile in kreditne kartice, raste hitreje od dohodkov, kar kaže na to, da se ta trend ne bo kmalu ustavil. Medtem pa v Avstraliji Reserve Bank of Australia zanika, da bi njeno spreminjanje obrestnih mer kakorkoli vplivalo na rast cen stanovanj, vendar so nekateri strokovnjaki glede tega skeptični.

Ameriška Bela hiša naj bi kmalu razkrila nov izvršilni ukaz, ki bi kaznoval velike banke, ki diskriminirajo konservativce in podjetja, ki se ukvarjajo s kriptovalutami. Ukaz naj bi regulatorjem naložil preiskavo, ali so finančne institucije kršile zakon o enakih možnostih kreditiranja, banke, ki iz političnih razlogov zavračajo stranke, pa bi lahko doletele denarne kazni in drugi disciplinski ukrepi.