Ameriška centralna banka (Fed) se spopada s kompleksno situacijo, saj rast gospodarstva ni več nujno povezana z rastjo zaposlovanja. Pričakovanja trga, da bo Fed znižal obrestne mere, da bi preprečil upočasnitev trga dela, ustvarjajo dodatne izzive za centralno banko, ki mora poleg svojega dvojnega mandata skrbeti tudi za finančno stabilnost. Hkrati finančni trgi pozitivno reagirajo na novosti na področju umetne inteligence in trenutno ignorirajo globalne politične nemire, vključno z morebitno zaustavitvijo delovanja ameriške vlade.

Članki, ki jih je napisal Daniel Lacalle, izpostavljajo, da so centralne banke postale prevladujoča sila na finančnih trgih, vendar njihove odločitve o sproščanju in zaostrovanju vplivajo na vsa sredstva, od obveznic do zasebnega kapitala. Čeprav naj bi centralne banke nadzorovale inflacijo, zagotavljale stabilnost cen in normalno delovanje trga, v resnici ne preprečujejo finančnih kriz.

Predsednik Donald Trump je okrepil pritisk na Federal Reserve (Fed) za znižanje obrestnih mer, pri čemer se sklicuje na kritike strokovnjakov in poziva k reformam. Kljub temu pa finančni trgi na Trumpove napade na Fed reagirajo presenetljivo mirno, čeprav ekonomska teorija podpira neodvisnost centralnih bank od političnih vplivov.