APDEJT.si

Finančni sektor Azerbajdžana je prejšnji teden doživel pomembne premike, zaznamovane z obsežnimi kapitalskimi naložbami in ključnimi regulativnimi ukrepi Centralne banke. Naložbe v osnovna sredstva so presegle 6,5 milijarde manatov, medtem ko so se posojila v ključnih sektorjih povečala. Centralna banka Azerbajdžana (CBA) bo s 1. avgustom 2025 začela postopno uvajati razmerje likvidnostnega kritja (LCR), glavno komponento mednarodnih bančnih standardov Basel III, kar naj bi okrepilo upravljanje likvidnosti in finančno stabilnost države.

Banka BNI je v prvi polovici leta 2025 dosegla odlične poslovne rezultate, ki jih je poganjala rast kreditov in depozitov po videnju (CASA). Banka je poudarila svojo zavezanost trajnosti, integrirano v poslovno strategijo. Ključna dejavnika za to stabilno zmogljivost sta bila okrepitev likvidnosti in skrbno upravljanje kakovosti terjatev, kar je omogočilo ohranjanje pozitivnega poslovanja v zahtevnem gospodarskem okolju.

Koncentracija bančne dejavnosti v Maroku je v letu 2024 ostala skoraj nespremenjena, pri čemer pet največjih bank še vedno obvladuje 76 % trga. Skupna kumulativna sredstva bančnega sektorja so v istem obdobju presegla 1900 milijard dirhamov, kar je 8,7 % več kot v letu 2023. Ta rast je bila posledica zlasti napredka pri zbranih vlogah strank, vključno s tistimi, ki so nastale v okviru postopkov regularizacije.

Agencija Morningstar DBRS je Sloveniji zvišala bonitetno oceno z A na AA s stabilnimi obeti. Ministrstvo za finance je kot ključne razloge za zvišanje navedlo izboljšave na področjih fiskalnega upravljanja, plačilne bilance ter dolga in likvidnosti. Agencija S&P je potrdila oceno AA- s stabilnimi obeti.

Trg zasebnih kriptovalut je doživel močan porast, pri čemer je tržna kapitalizacija presegla 57 milijard dolarjev. DASH je vodil rast s skokom za 180 % v enem tednu, Decred (DCR) pa je eksplodiral za 184 % po ponovni klasifikaciji kot zasebni kovanec. Povečanje obsega trgovanja je bilo prav tako opazno, saj je dosegel 8,2 milijarde dolarjev.

Dve ločeni poročili opozarjata na potencialne gospodarske težave. Prvo opozarja na nevarnost vlaganja velikih količin denarja v slabo razumljene in neregulirane industrije, ki obljubljajo visoke dobičke, kar lahko vodi v finančne mehurčke in splošni gospodarski zlom. Drugo poročilo poudarja naraščajoči dolg Savdske Arabije in njeno povečano odvisnost od mednarodnega financiranja, kar povzroča likvidnostne težave v savdskem finančnem sistemu.

Članek analizira, kako se je po finančni krizi zaradi novih regulativ spremenil način, na katerega ameriška centralna banka (Fed) zagotavlja likvidnost na kapitalskih in finančnih trgih. Poudarja, da so trgi postali močno odvisni od Feda.

Nigerijska Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je sklenila strateško partnerstvo s Centralno banko Nigerije (CBN) in Komisijo za gospodarsko in finančno kriminaliteto (EFCC) za identifikacijo, spremljanje in zamrznitev digitalnih denarnic, povezanih z nezakonitimi finančnimi aktivnostmi. Nigerijci so izgubili več kot 174 milijard nigerijskih nair zaradi goljufivih shem, zato si SEC prizadeva okrepiti nadzor nad hitro rastočim digitalnim finančnim ekosistemom v državi.

Špansko podjetje Naturgy je prodalo 5,5 % svojega kapitala na borzi, da bi povečalo likvidnost in s tem privlačnost za vključitev v glavne borzne indekse, zlasti v družino MSCI. Prodaja je bila izvedena po zaključku avto-ponudbe za 9 % kapitala. Delnice so bile prodane z blokovsko prodajo in bilateralnim dogovorom.

Po poročanju virov indijska centralna banka (RBI) verjetno ne bo ponovno uvedla dnevnih posojil s fiksno obrestno mero, kljub povpraševanju s trga. Politika fiksnih obrestnih mer bi bankam olajšala upravljanje njihovih potreb po likvidnosti, kot so v zadnjih mesecih predlagali nekateri bankirji na srečanjih z RBI.