Novi trgovinski sporazum med EU in ZDA je v Belgiji povzročil mešane politične odzive, saj so nekateri sporazum označili za odraz evropske šibkosti, medtem ko so drugi opozorili na morebitne milijardne stroške, ki bi jih lahko sporazum prinesel, zlasti za avtomobilsko industrijo. Posebej prizadet je bil belgijski farmacevtski sektor, zaradi morebitnih carin in posledic na izvoz. Kljub temu, da je komisar Maroš Šefčovič pojasnil, da sporazum vključuje tudi Ukrajino, podrobnosti niso bile razkrite. Borzni trgi so sprva izrazili olajšanje, a se je razpoloženje ob objavi dogovora obrnilo v zaskrbljenost. Francija je sporazum ostro kritizirala, premier François Bayrou ga je označil za kapitulacijo, zaradi česar je bila kritična tudi Socialistična stranka (PS). Švicarske farmacevtske izvoznike so prizadele carine, ki bi lahko močno vplivale na njihov izvoz v ZDA. Madžarski premier Viktor Orbán je zagrozil z vetom na prihodnji evropski proračun, medtem ko se poglablja korupcijski škandal, ki obkroža francosko Socialistično stranko.

Španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza se izogiba komentarjem glede spornega dogovora s kitajskim tehnološkim gigantom Huaweiem, kljub zaskrbljenosti, ki jo izražata Evropska unija in Združene države Amerike. Sánchezovo molk o tej zadevi je povzročil pomisleke v Bruslju in Washingtonu. Medtem ko je Sánchez izrazil zadržano podporo novemu trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, ki vključuje 15-odstotno carino na izvoz EU v ZDA, je francoski premier François Bayrou ta sporazum označil za 'akt podrejanja' in 'temen dan' za Evropo, kritizirajoč Bruselj, da se je uklonil ameriškim pritiskom.

Pogajanja med ZDA in Kitajsko o carinskih sporih so se nadaljevala v Stockholmu. Možna je podaljšanje roka za rešitev konflikta, kjer so carine znašale več kot 100 odstotkov.