Mah preživel devet mesecev v vesolju in se po vrnitvi na Zemljo lahko razmnoževal
tehnologija

Mah preživel devet mesecev v vesolju in se po vrnitvi na Zemljo lahko razmnoževal

Posušeni mah, pritrjen na zunanjo stran Mednarodne vesoljske postaje, je v poskusu preživel devet mesecev v vesolju. Večina spor je preživela in se je lahko po vrnitvi na Zemljo razmnoževala. Raziskava je pokazala izjemno odpornost mahu na ekstremne vesoljske pogoje.

Izvorni članki

Podobni članki

Teleskop Webb razkriva podrobnosti o eksoplanetu TRAPPIST-1 e, ki bi lahko podpiral življenje
tehnologija
Teleskop Webb razkriva podrobnosti o eksoplanetu TRAPPIST-1 e, ki bi lahko podpiral življenje

8. sep 17:09

Teleskop James Webb je omogočil vpogled v atmosfero eksoplaneta TRAPPIST-1 e, ki je oddaljen 40 svetlobnih let in je po velikosti podoben Zemlji. Znanstveniki preučujejo možnost prisotnosti tekoče vode in potencial za življenje na tem planetu. Čeprav so raziskave v teku, rezultati nakazujejo, da je atmosfera, bogata z dušikom, še vedno možna, kar bi omogočalo habitabilne pogoje. Raziskovalci iz Univerze v Bristolu prispevajo k razjasnitvi, ali je na površju prisoten globalni ocean ali ledena prostranstva.

NASA ugotovila, da je na pritlikavem planetu Ceres morda obstajal mikrobni življenje pred 2,5 milijardami let
tehnologija
NASA ugotovila, da je na pritlikavem planetu Ceres morda obstajal mikrobni življenje pred 2,5 milijardami let

22. avg 19:10

Znanstveniki Nase so odkrili, da je pritlikavi planet Ceres, ki se nahaja v asteroidnem pasu našega sončnega sistema, morda nekoč gostil mikrobno življenje. Raziskava je pokazala, da je imel Ceres globok in dolgotrajen vir kemične energije, ki je lahko vzdrževala ugodne pogoje za življenje v preteklosti. Čeprav danes verjetno ni več primeren za naselitev, odkritje odpira nova vprašanja o možnosti obstoja življenja drugje v našem osončju.

Entitete in sentiment

Entiteta Sentiment
Mednarodna vesoljska postaja nevtralno
Zemlja nevtralno

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Čeprav raziskava sama po sebi ni neposredno relevantna za življenje v Sloveniji, prispeva k širšemu znanstvenemu razumevanju življenja v ekstremnih pogojih, kar lahko ima dolgoročne implikacije tudi za nas.