APDEJT.si

Po skoraj dveh desetletjih je bila na Barbadosu ponovno odkrita najmanjša znana kača na svetu. Znanstveniki so prevrnili več sto kamnov, da bi našli to redko vrsto, ki je bila prej skoraj izginila iz vidika.

Študija je pokazala, da so izurjeni psi sposobni zavohati parkinsonovo bolezen, nevrodegenerativno motnjo gibanja, ki prizadene predvsem starejše. Hkrati pa so obeležili svetovni dan možganov, posvečen človeškim možganom kot visoko kompleksnemu organu s približno 100 milijardami živčnih celic in neštetimi povezavami med njimi, kar prekaša računske zmogljivosti.

Najmanjša kača na svetu, Tetracheilostoma carlae, je bila ponovno odkrita na Barbadosu, potem ko je skoraj dve desetletji ni bilo opaziti. Znanstveniki so se bali, da je vrsta morda izumrla, dokler ni Conor Blades pod kamnom v majhnem gozdu na otoku odkril mladega osebka. Znanstveniki so z navdušenjem pozdravili ponovno odkritje te redke vrste.

Nova študija je pokazala, da vadba joge nidre ne le zmanjšuje stres in izboljšuje razpoloženje, temveč tudi spreminja dnevni ritem stresnega hormona kortizola, kar poudarja močno povezavo med umom in telesom. Raziskave kažejo, da lahko meditacija vpliva na biologijo. Ob tem je treba opozoriti, da TikTok pogosto napačno interpretira vlogo kortizola, ki je ključen za vitalne telesne funkcije in ni izključno vzrok za težave, povezane s stresom.

Znanstveniki so odkrili orjaški virus, ki okužuje morski plankton in se ponaša z najdaljšim znanim virusnim odrastkom, dolgim do 2,3 mikrometra. Poleg nenavadne strukture vsebuje tudi edinstvene gene.

Črnogorski tim učencev se je odpravil na 36. Mednarodno olimpijado iz biologije (IBO 2025), ki bo potekala od 20. do 27. julija 2025 v Quezon Cityju na Filipinih. Ministrstvo za šolstvo je sporočilo, da bodo dijaki zastopali Črno goro na tem prestižnem mednarodnem tekmovanju.

Pomanjkanje repa pri ljudeh in velikih opicah predstavlja eno najbolj fascinantnih anatomskih evolucij. Medtem ko večina sesalcev ima funkcionalen rep, se hominoidi (ljudje, gorile, šimpanzi itd.) ponašajo le z vestigialnim ostankom – trtico. Članki raziskujejo mutacije in anomalije, ki so privedle do te razlike. Odsotnost repa je ključnega pomena za razumevanje človeške evolucije in razlikovanja od drugih sesalcev.

Znanstveniki Prirodoslovno-matematične fakultete v Nišu in Biološkega društva "Dr Sava Petrović" so na lokaliteti Dobrotin v jugovzhodni Srbiji zabeležili prve najdbe vilinskega konjička vrste "Lindenia tetraphylla". To odkritje predstavlja pomemben prispevek k poznavanju biotske raznovrstnosti Srbije.

Pametni in prilagodljivi urbani rakuni v ZDA morda razvijajo krajši gobec, kar je ključna fizična lastnost hišnih ljubljenčkov in drugih udomačenih živali. Nova raziskava opisuje, kar biologinja pravi, da bi lahko bil prvi prikaz udomačevanja v najzgodnejših fazah. Neomejena zaloga mestnih smeti bi lahko sprožila to spremembo.

Raziskovalci Avstrijske akademije znanosti so v terenski raziskavi v Južni Afriki ugotovili, da se žirafe različno odzivajo na opozorilne klice ptic vrste Rotschnabel-Madenhacker, odvisno od prisotnosti plenilcev. Poleg instinkta na pozornost žiraf vpliva tudi izkušnja učenja s partnersko ptico.

Britanski in linški raziskovalci so odkrili, da pigment "klorofil f" igra pomembnejšo vlogo pri fotosintezi v globljem rdečem frekvenčnem območju, kot so sprva domnevali. Pred tem so menili, da fotosinteza poteka do valovne dolžine svetlobe okoli 700 nanometrov, dokler niso odkrili cianobakterij, ki proces izvajajo tudi pri 750 nanometrih.

Raziskava Univerze v Turkuju je odkrila kemikalije iz sončnih krem v zelo ogroženih pticah. Dobra novica pa je, da v populaciji gagla niso zaznali prisotnosti neonikotinoidov, ki se sicer uporabljajo pri zatiranju žuželk.

Nova odkritja na področju nevroznanosti kažejo, da so možgani med spanjem, celo v globokem spancu, še vedno aktivni in sprejemajo dražljaje. Raziskave, ki so preučevale sadne mušice, so razkrile zanimive vzporednice med njihovo možgansko aktivnostjo med spanjem in aktivnostjo človeških možganov. Te ugotovitve bi lahko prispevale k boljšemu razumevanju ravnovesja med počitkom in odzivnostjo pri ljudeh.

Revija Science, ena najprestižnejših znanstvenih publikacij, je po skoraj 15 letih umaknila sporno študijo o odkritju bakterije, ki naj bi bila sposobna rasti z uporabo arsena. Objava iz leta 2010 je takrat sprožila veliko medijsko pozornost in znanstveno polemiko. Slednja umaknitev sedaj ponovno odpira razprave o smiselnosti umikanja člankov, kadar ni šlo za očitno goljufijo, ter o tem, zakaj je bila ta specifična raziskava deležna takšne pozornosti.

Na havajske gozdove je v zadnjih tednih padlo na desetine biorazgradljivih kapsul, ki so vsebovale približno 1.000 komarcev. Namen te nenavadne akcije je zmanjšanje populacije invazivnih komarcev, ki prenašajo bolezni.

Armenska študentska ekipa je na 36. mednarodni olimpijadi iz biologije (IBO), ki je potekala v Quezon Cityju na Filipinih, osvojila eno zlato in dve bronasti medalji. Uspeh je dosegla Tatev Simonyan z zlato medaljo, medtem ko sta bron osvojila Ara Melkonyan in Areg Galstyan. V armenski delegaciji so sodelovali štirje srednješolci.

Znanstveni časopis Science je kljub nasprotovanju avtorjev umaknil kontroverzno študijo, ki je raziskovala možnost nenavadne oblike življenja. Študija, ki je prvotno vzbudila veliko zanimanja in polemik pred več kot desetletjem, je poročala o odkritju bakterij v kalifornijskem jezeru, ki naj bi za rast uporabljale strupeni arzen. Če bi bilo to res, bi to razširilo razumevanje življenja, kakršnega poznamo.

Najmanjša kača na svetu, za katero so dolgo mislili, da je izumrla, je bila po 20 letih iskanja ponovno odkrita na Karibih. Umestniki so v začetku marca 2025 pod kamnom našli primerek Barbadoske tankoščutke. Vrsta je bila že dalj časa smatrana za izumrlo, a so znanstveniki vztrajno nadaljevali z iskanjem.

Po 20 letih je bila ponovno odkrita najmanjša kača na svetu, ki je le za malenkost večja od deževnika. Gre za vrsto Leptotyphlops carlae, ki je bila prvič odkrita leta 2006 na otoku. Ta izjemno majhna kača je nočni plenilec, ki se prehranjuje z mravljami in termiti. Njeno ponovno odkritje potrjuje, da je ta edinstvena vrsta še vedno prisotna in spodbuja nadaljnje raziskave njene biologije ter ekologije.

Znanstveniki z Univerze v Bernu so v novi študiji potrdili, da nekateri organizmi lahko pridobivajo energijo neposredno iz zraka. Ti organizmi, med katerimi so tudi določene vrste bakterij, za svoje življenje ne potrebujejo sončne svetlobe ali drugih virov energije, temveč zadostuje že zrak in v nekaterih primerih celo "ljubezen".