APDEJT.si

V Queenslandu v Avstraliji so odkrili novo vrsto paličnjaka, imenovano Acrophylla alta, ki bi lahko bila najtežja žuželka v Avstraliji. Žuželka, dolga 40 cm in težka približno toliko kot žogica za golf (46 gramov), je bila najdena na visokih nadmorskih višinah na planoti Atherton.

Zoologi iz Dunaja in mednarodni kolegi so odkrili, da so notranje preureditve v dednem zapisu, ne pa novo nastali geni, privedle do velike raznolikosti pri lignjih. Raziskava, objavljena v reviji "iScience", je s pomočjo dednega zapisa vampirskega lignja pokazala, kako so se te preureditve odvijale, predvsem pri hobotnicah.

Najmanjša kača na svetu, Tetracheilostoma carlae, je bila ponovno odkrita na Barbadosu, potem ko je skoraj dve desetletji ni bilo opaziti. Znanstveniki so se bali, da je vrsta morda izumrla, dokler ni Conor Blades pod kamnom v majhnem gozdu na otoku odkril mladega osebka. Znanstveniki so z navdušenjem pozdravili ponovno odkritje te redke vrste.

Dunajska vedenjska znanstvenica Sarah Marshall-Pescini je pojasnila, da je bližina ljudi naredila pse spolno bolj odprte od njihovih prednikov, volkov.

Pametni in prilagodljivi urbani rakuni v ZDA morda razvijajo krajši gobec, kar je ključna fizična lastnost hišnih ljubljenčkov in drugih udomačenih živali. Nova raziskava opisuje, kar biologinja pravi, da bi lahko bil prvi prikaz udomačevanja v najzgodnejših fazah. Neomejena zaloga mestnih smeti bi lahko sprožila to spremembo.

Znani ruski zoolog in televizijski voditelj Nikolaj Drozdov je bil nujno hospitaliziran zaradi suma krvavitve v prebavilih. Telegram kanal Mash je poročal, da so zdravniki pri 88-letnem Drozdovu posumili na krvavitev v želodcu. Kasnejše informacije pa nakazujejo, da diagnoza ni bila potrjena.

Raziskovalci Avstrijske akademije znanosti so v terenski raziskavi v Južni Afriki ugotovili, da se žirafe različno odzivajo na opozorilne klice ptic vrste Rotschnabel-Madenhacker, odvisno od prisotnosti plenilcev. Poleg instinkta na pozornost žiraf vpliva tudi izkušnja učenja s partnersko ptico.

V Južni Kaliforniji se po zaslugi sodelovanja z Mehiko in uporabi umetne inteligence ponovno sliši klic avtohtone rdečenoge žabe. Kljub omejitvam zaradi pandemije COVID-19 so znanstveniki prenesli žabja jajčeca iz majhne populacije v Mehiki v naravni rezervat Santa Rosa Plateau Ecological Reserve, kjer si prizadevajo za obnovo habitata te skoraj izginule vrste. Z uporabo snemalnih naprav in umetne inteligence spremljajo prisotnost in uspešnost ponovne naselitve žab.

Najmanjša kača na svetu, barbadoška pegasta kača, ki so jo že odpisali kot izumrlo, je bila ponovno odkrita. Vrsta, ki jo je mogoče opisati kot posebno živo bitje, saj vsako leto zvali le eno jajce, je bila viden marca 2025, ko so jo okoljevarstveniki našli pod kamnom na Karibih. Ta plazilec, ki meri le deset centimetrov in je komaj debelejši od špagetov, je bil več kot dve desetletji neopažen.

Po 20 letih je bila ponovno odkrita najmanjša kača na svetu, ki je le za malenkost večja od deževnika. Gre za vrsto Leptotyphlops carlae, ki je bila prvič odkrita leta 2006 na otoku. Ta izjemno majhna kača je nočni plenilec, ki se prehranjuje z mravljami in termiti. Njeno ponovno odkritje potrjuje, da je ta edinstvena vrsta še vedno prisotna in spodbuja nadaljnje raziskave njene biologije ter ekologije.

V pražki zoologijski vrt je 19. junija prišlo do zapletenega poroda zubrička samičke. Mladoletnica je dobila ime Prskavka, ki so ga izbrali obiskovalci. Vodni slalomist in olimpijski medali Jiří Prskavec je v soboto, 26. julija, svečano krstil Prskavko. Po poročilih se samički trenutno dobro godi in se bo morda v prihodnosti preselila v drugo živalsko vrto. Prskavec je po krstu svoje dirkalno veslo podaril v igro polarnim medvedom.

Avstrijska zoologinja Raffaela Lesch poroča, da so rakuni na poti, da postanejo hišni ljubljenčki. Mnogi od njih živijo v tesnem stiku z ljudmi v urbanih območjih. V primerjavi s svojimi sorodniki na podeželju imajo te živali krajše gobce, kar je znak domestifikacije. Na primer, tudi psi imajo krajše gobce kot njihovi divji sorodniki, volkovi. Študija je bila objavljena v strokovni reviji "Frontiers in Zoology".

Dunaj – Raziskovalke in raziskovalci z Dunaja so z mednarodnimi kolegi ugotovili, da življenjske okoliščine vplivajo na previdnost ptic. Selitvene ptice naj bi bile manj odprte za nove stvari kot ptice, ki imajo stalno prebivališče. Ptice, ki se prehranjujejo raznoliko, so se v poskusih izkazale za bolj drzne od tistih z enolično prehrano. Študija je bila objavljena v strokovni reviji "PLOS Biology".

Raziskovalci so odkrili signalno pot v možganih golobov, ki najverjetneje služi zaznavanju magnetnih polj. Ekipa Davida Keaysa je v raziskovalnem inštitutu za molekularno patologijo (IMP) na Dunaju in kasneje na Univerzi Ludwig-Maximilians v Münchnu dolgo časa iskala biološko osnovo izjemnega orientacijskega čuta ptic. Novo odkritje bi lahko pojasnilo, kako ptice zaznavajo magnetna polja.

Raziskava, izvedena v živalskem vrtu Schönbrunn na Dunaju, je razkrila, da ima barva pomembno vlogo pri parjenju črnonosih krastač. Samci se med eno- do dvodnevno drstitvijo iz rjave prebarvajo v živo rumeno, samice pa jasno razlikujejo med to barvo in rjavo barvo samic.

V Avstraliji so odkrili najstarejše fosilne ostanke krokodiljih jajčnih lupin, ki pričajo o pradavnini, ko so ti plazilci živeli na drevesih in se obnašali kot leopardi. Odkritje spreminja razumevanje prazgodovinske favne celine.

Znanstveniki so v Avstraliji odkrili najstarejše znane jajčne lupine krokodilov, ki bi lahko osvetlile življenje prazgodovinskih plazilcev. Ti so pred 55 milijoni let prevladovali v avstralskih vodah in morda lovili plen s skokom z dreves.

Zoologinja Emmanuelle Pouydebat v svojem eseju izpodbija ustaljene predstave o odnosu živali do smrti. Razkriva bogat spekter vedenj, ki kažejo na živalsko dojemanje izgube in minevanja, kar nas spodbuja k večji ponižnosti pri razumevanju živalskega sveta.

Znanstveniki so odkrili in opisali novo vrsto izumrlega orjaškega medveda, ki je pred približno 5-6 milijoni let živel na območju današnje Rusije. Ugotovljeno je bilo, da je starodavna žival sorodna sodobnim velikim pandam.

Raziskave v Nemčiji kažejo, da gorilske samice pogosto živijo še dolgo po tem, ko ne morejo več imeti potomcev, kar je evolucijsko nenavadno. Podobno kot pri ljudeh in kitih, razlogi za to dolgoživost še niso povsem jasni, znanstveniki pa razpravljajo o različnih možnih razlagah.