APDEJT.si

Nedavno odkriti, izjemno ohranjeni fosili iz Grand Canyona, stari 505 milijonov let, ponujajo nov vpogled v zgodnje evolucijske strategije preživetja po kambrijski eksploziji. Ta odkritja pomagajo zapolniti ključne vrzeli v razumevanju obdobja, ko se je evolucija igrala z nenavadnimi življenjskimi oblikami.

Irski univerzitetni znanstveniki so igrali ključno vlogo pri raziskovanju fosila 247 milijonov let starega plazilca, ki je imel na hrbtu obsežen greben iz struktur, podobnih peresom. To odkritje, datirano v triasno obdobje, sega 70 milijonov let pred najstarejše najdene fosile peres. Kljub nekaterim podobnostim s pravimi peresi, najnovejše raziskave kažejo, da te izrastline niso bile peresa, kar ponovno odpira razprave o evoluciji.

Pomanjkanje repa pri ljudeh in velikih opicah predstavlja eno najbolj fascinantnih anatomskih evolucij. Medtem ko večina sesalcev ima funkcionalen rep, se hominoidi (ljudje, gorile, šimpanzi itd.) ponašajo le z vestigialnim ostankom – trtico. Članki raziskujejo mutacije in anomalije, ki so privedle do te razlike. Odsotnost repa je ključnega pomena za razumevanje človeške evolucije in razlikovanja od drugih sesalcev.

Znanstveniki so odkrili, da imajo številne vrste metuljev, še posebej tiste iz družine Lycaenidae, razvite prefinjene obrambne mehanizme v obliki 'lažnih glav'. Te lažne glave, ki jih je težko ločiti od pravih, zmedejo plenilce, kot so tropski kuščarji, in jih odvrnejo od napada na življenjsko pomembne dele telesa metuljev.

Dunajska vedenjska znanstvenica Sarah Marshall-Pescini je pojasnila, da je bližina ljudi naredila pse spolno bolj odprte od njihovih prednikov, volkov.

Nova fosilna odkritja opisujejo Spicomellusa afer kot dinozavra z 'ekstremnim' oklepom in repnim orožjem, ki je živel pred približno 165 milijoni let v današnjem Maroku. Njegova edinstvena obrambna oprema, vključno z bodicami dolgimi do enega metra, postavlja pod vprašaj dosedanje teorije o evoluciji ankilozavrov in kaže na zgodnejši razvoj oklepa kot smo mislili. Znanstveniki ga opisujejo kot 'jaw-droppingly weird' dinozavra.

Nemški paleontologi so odkrili fosil plazilca, ki je živel pred več kot 247 milijoni let in ima nenavadno strukturo, podobno peresom, ki mu je rasla na hrbtu. Ta edinstvena lastnost, ki je znanstvenike pustila brez besed, saj nima ne lusk ne perja v klasičnem pomenu, nakazuje morda evolucijski povezovalni člen do perja, kot ga poznamo danes pri pticah. Novoodkriti plazilec, poimenovan Mirasaur, predstavlja paradoks v evoluciji in zbuja zanimanje za razumevanje razvoja živali v zgodovini Zemlje. Medtem ko je ta izjemen odkritje osredotočeno na paleontologijo, se drugi članek dotika ohranjanja globalno pomembne vrste – orla Kragulja (Aquila chrysaetos), ki je simbol nacionalne identitete in je zaradi izgube habitata, nezakonitega prometa in podnebnih sprememb uvrščen na seznam ogroženih vrst v Mehiki.

Nedavne raziskave so pokazale, da so imeli zgodnji ankilozavri, znani po svojem oklepu, še posebej izrazito in edinstveno obliko zaščite. Raziskovalci si prizadevajo ugotoviti, zakaj je ta zgodnja vrsta razvila tako dovršen oklep.

Paleontologi so v Grand Canyonu odkrili izjemne fosilne ostanke, ki ponujajo nove vpoglede v nastanek kompleksnega življenja pred pol milijarde let. Najdba nakazuje, da je regija predstavljala idealne pogoje za bujno rast življenja v obdobju zgodnje evolucije.

Prodaja plišastega medveda z umetno inteligenco je bila ustavljena, potem ko je ta ponujal nasvete o spolno eksplicitnih temah, prižiganju vžigalic in kje najti nože. Igrača je bila oglaševana kot 'popoln prijatelj za otroke in odrasle'. Poleg tega se je dan zaznamoval z novicami o Trumpu, polarnem vrtincu in razvoju poljubljanja.

Znanstveniki so v Avstraliji odkrili najstarejše znane jajčne lupine krokodilov, ki bi lahko osvetlile življenje prazgodovinskih plazilcev. Ti so pred 55 milijoni let prevladovali v avstralskih vodah in morda lovili plen s skokom z dreves.

Raziskave v Nemčiji kažejo, da gorilske samice pogosto živijo še dolgo po tem, ko ne morejo več imeti potomcev, kar je evolucijsko nenavadno. Podobno kot pri ljudeh in kitih, razlogi za to dolgoživost še niso povsem jasni, znanstveniki pa razpravljajo o različnih možnih razlagah.

Nova študija nakazuje, da so se predniki opic in zgodnji ljudje, kot so neandertalci, verjetno poljubljali s prijatelji in spolnimi partnerji. To vedenje naj bi segalo 21 milijonov let nazaj. Najzgodnejši poljubi človeštva so bili zabeleženi pred 4500 leti v Mezopotamiji in starem Egiptu.

Članek raziskuje, kaj se zgodi, ko posameznik ne občuti strahu, pri čemer poudarja, da je strah evolucijska taktika za preživetje. Le redki ljudje imajo redko stanje, zaradi katerega se ne bojijo ničesar. Članek se sprašuje, kako ti ljudje živijo svoje življenje brez strahu in kako to vpliva na njihovo vsakdanje delovanje.

Raziskava Univerze v Oxfordu in Florida Institute of Technology je zaključila, da so se poljubljati začeli primati, predniki opic, že pred več kot 21 milijoni let.

Na otoku Skye na Škotskem so odkrili fosil nove vrste jurskega plazilca, imenovanega *Breugnathair elgolensis*, kar v gelščini pomeni 'lažna kača iz Elgola'. Ta vrsta, ki je živela pred približno 167 milijoni let, ima značilnosti kač in gekonov, čeprav niso v bližnjem sorodstvu. Plazilec je plenil manjše kuščarje, zgodnje sesalce in mlade dinozavre. Odkritje predstavlja enega najstarejših relativno popolnih fosilov kuščarjev in pomaga razjasniti evolucijsko povezavo med kuščarji in kačami.

Odkritje milijon let stare lobanje na Kitajskem, imenovane Yunxian 2, bi lahko spremenilo naše razumevanje človeške evolucije. Digitalna rekonstrukcija lobanje namiguje, da so se ljudje od svojih starodavnih prednikov ločili 400.000 let prej, kot se je prej mislilo. Strokovnjaki opozarjajo, da so rezultati morda sporni.

Nova študija, objavljena v reviji Evolution and Human Behaviour, je pokazala, da se je poljubljanje verjetno razvilo pred približno 21,5 milijona let pri velikih opicah.

Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo je vodila Univerza v Stockholmu, je odkrila najstarejši mikrobni DNK, ohranjen v ostankih stepskega mamuta, starega 1,1 milijona let. Z rekonstrukcijo delnih genomov patogena so znanstveniki dobili vpogled v evolucijo mikroorganizmov in njihovo povezanost z gostitelji v daleki preteklosti.

Znanstveniki so na avstralski plaži odkrili 25 milijonov let star fosil, ki pripada novi vrsti prazgodovinskega kita. Ta vrsta naj bi imela nenavaden videz, podoben Pokémonu, in je bila plenilec. Odkritje bi lahko razkrilo nove informacije o evoluciji kitov.