Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na morebitno novo krizo državnega dolga v Evropi, saj strukturne težave ostajajo nerešene kljub prejšnjim intervencijam. Medtem se Združene države spopadajo z lastno fiskalno spiralo, saj je bruto dolg dosegel 37 bilijonov dolarjev, kar je enako skupnemu dolgu vseh drugih večjih razvitih držav. Bipartizanska pretirana poraba je državo pripeljala do točke, kjer že en sam odstotek povečanja povprečne obrestne mere državne obveznice povzroči povišanje dolga za stotine milijard dolarjev.

Ameriška centralna banka (Fed) se spopada s kompleksno situacijo, saj rast gospodarstva ni več nujno povezana z rastjo zaposlovanja. Pričakovanja trga, da bo Fed znižal obrestne mere, da bi preprečil upočasnitev trga dela, ustvarjajo dodatne izzive za centralno banko, ki mora poleg svojega dvojnega mandata skrbeti tudi za finančno stabilnost. Hkrati finančni trgi pozitivno reagirajo na novosti na področju umetne inteligence in trenutno ignorirajo globalne politične nemire, vključno z morebitno zaustavitvijo delovanja ameriške vlade.

Cena zlata, izražena v ameriških dolarjih, se je od oktobra 2022 pomnožila za 2,6-krat, kar po mnenju nekaterih nakazuje na resne težave z dolarjem in globalnim finančnim sistemom. Centralni bankirji so postavljeni pred vprašanje, ali je skokovita rast cene zlata znak monetarne nestabilnosti ali le prehoden pojav.