Nedavni carinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki znižuje carine na evropsko blago v ZDA s 30 na 15 odstotkov, je sprožil razprave o morebitni krepitvi evropske odvisnosti od ZDA, zlasti na področju oborožitve. Čeprav dogovor predstavlja znižanje carin, se pojavljajo vprašanja, kako se Evropa s tem dogovorom uvršča v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji ZDA, kot sta Velika Britanija in Japonska. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi tovrstni dogovori lahko zacementirali preusmeritev evropskih sredstev v ameriško vojaško industrijo, namesto v razvoj lastnega obrambnega sodelovanja znotraj EU.

Novi dogovor med ZDA in EU o carinah je prizadel nemške avtomobilske proizvajalce, kot so Volkswagen, Mercedes in BMW, saj se bodo morali v ZDA na novo organizirati. Evropska unija je z odporom sprejela 15-odstotne carine na izvoz v ZDA brez uvedbe novih protiukrepov. Medtem ko bo uvoz ameriških avtomobilov v EU v prihodnosti potekal brez carin, nemška industrija, vključno z Združenjem nemške industrije (BDI), dogovor označuje za veliko breme in udarec za evropsko gospodarstvo. Razpravlja se o tem, ali gre za katastrofo ali za najboljši možni slab dogovor.

Nemško gospodarstvo, predvsem izvozno usmerjena podjetja na severu države, v Hessnu, Berlinu in Brandenburgu, je ostro kritiziralo nov carinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA. Podjetja se bojijo višjih cen, oteženega poslovanja z najpomembnejšim tujim trgom ter ogroženosti svojega posla, kar še posebej velja za strojno, kemično in farmacevtsko industrijo. Sporazum, ki naj bi prinesel načrtovalno varnost, je bil po mnenju podjetij preplačan, kritiki pa so ga označili za »logiko prodajalca preprog«.