Švedska vlada je napovedala proračun za leto 2026 v višini 80 milijard kron (8,5 milijarde dolarjev), s ciljem pospešiti gospodarsko rast pred splošnimi volitvami naslednji september. Proračun vključuje znižanje davkov v višini 46 milijard kron na delo, pokojnine in hrano, ter povečanje vojaške porabe. Zaradi močnega finančnega stanja države z nizkim javnim dolgom se Švedska razlikuje od drugih evropskih držav, ki se spopadajo z visokimi dolgovi. Cilj proračuna je okrepiti gospodarstvo in pridobiti volivce pred volitvami.

Nigerijski senat je začasno ustavil obravnavo proračuna za leto 2026 zaradi pomislekov glede odgovornosti pri porabi sredstev. Predsednik Bola Tinubu morda ne bo kmalu predstavil proračuna za leto 2026 državnemu zboru, saj senat zahteva podrobno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2024 in napovedi za izvajanje proračuna za leto 2025. Izvajanje proračunov za leti 2024 in 2025 je bilo oteženo zaradi nerealiziranih makroekonomskih predpostavk.

Češko ministrstvo za finance je predlagalo državni proračun za prihodnje leto s primanjkljajem 286 milijard kron, kar je več od letošnjega načrtovanega primanjkljaja. Ekonomisti se strinjajo, da situacija ni alarmantna, a bi lahko bil proračun bolj restriktiven. Predsednik Petr Pavel ocenjuje predlog kot "polizdelek" in bo s končno oceno počakal na njegovo dokončno obliko. Tudi premier Petr Fiala išče ravnotežje. Med politiki se že pojavljajo kritični glasovi, saj TOP 09 meni, da je minister za finance namenil premalo sredstev. Ministrstvo za finance pričakuje visoke proračunske primanjkljaje tudi v prihodnjih letih.