Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke z začetkom 1. avgusta. Poleg tega je bila napovedana tudi »kazen« za nakup ruske nafte, podrobnosti katere pa niso bile razkrite. Trump je potezo upravičil z visokimi indijskimi carinami na ameriške izdelke, kljub prijateljskim odnosom med državama. Med New Delhijem in Washingtonom so sicer potekala pogajanja o trgovinskem sporazumu, ki pa očitno niso preprečila uvedbe carin.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uvedla visoke uvozne dajatve na izdelke iz različnih držav, vključno z Brazilijo, Združenim kraljestvom, Japonsko, Filipini, Evropsko unijo in Južno Korejo. Južna Koreja je z ZDA podpisala trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotno dajatev na izvožene izdelke v ZDA. Ta poteza spreminja pravila povojne trgovine, saj ZDA dajatve uvajajo skoraj vsem trgovinskim partnerjem brez večjega odpora.