Nedavni carinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki znižuje carine na evropsko blago v ZDA s 30 na 15 odstotkov, je sprožil razprave o morebitni krepitvi evropske odvisnosti od ZDA, zlasti na področju oborožitve. Čeprav dogovor predstavlja znižanje carin, se pojavljajo vprašanja, kako se Evropa s tem dogovorom uvršča v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji ZDA, kot sta Velika Britanija in Japonska. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi tovrstni dogovori lahko zacementirali preusmeritev evropskih sredstev v ameriško vojaško industrijo, namesto v razvoj lastnega obrambnega sodelovanja znotraj EU.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napovedi globalne gospodarske rasti, saj učinki ameriških carin niso bili tako močni, kot so sprva pričakovali. IMF je tudi svetoval Banki Anglije, naj v letu 2025 zniža obrestne mere vsaj dvakrat, da bi spodbudila gospodarstvo Združenega kraljestva.

Evropska unija se približuje uvedbi sankcij proti Izraelu, medtem ko se pogajanja z ZDA o pomembnem sporazumu bližajo morebitnemu neuspehu. Poleg tega Kitajska pritiska na evropske poslance zaradi Tajvana, zaščitni ukrepi za jeklo pa vplivajo na države EFTA. Hkrati se v Španiji poglablja vladna kriza. Evropska komisija medtem odpira vrata Turčiji za vstop v EU s pogajanji o brezvizumskem režimu za potovanje po schengenskem območju, kar bi lahko bistveno spremenilo življenje v Evropi in na Nizozemskem. Strokovnjaki menijo, da je o tem nujno dobro premisliti.