Mednarodno sodišče (IGH) je v svojem mnenju potrdilo, da so države lahko zavezane k povračilu škode, če se ne držijo podnebnih sporazumov, s čimer je odprlo pot prihodnjim podnebnim tožbam. Mnenje sodišča naj bi okrepilo podnebne tožbe po svetu, pri čemer je poudarjena potreba po njegovi globalni sprejetosti, začenši z Nemčijo. Posebej se omenja, da bi lahko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, postali zavezani k podnebnemu ukrepanju, saj Nemčiji grozijo drage tožbe zaradi neupoštevanja podnebnih obveznosti.

Mednarodno sodišče v Haagu je v svetovalnem mnenju potrdilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo proti podnebnim spremembam. Potrdilo je, da so države zavezane varovati podnebje in preprečevati škodo, ter priznalo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. To utira pot morebitnim odškodninskim zahtevkom držav, ogroženih zaradi podnebnih sprememb, proti državam onesnaževalkam, in poudarilo zavezujočo naravo cilja 1,5 stopinje Celzija iz Pariškega sporazuma, čeprav mnenje ni zavezujoče. Odločitev je navdihnila Vanuatu in okoljevarstvene organizacije, ki jo ocenjujejo kot zgodovinski mejnik.

Mednarodno sodišče v Haagu je v obsežnem svetovalnem mnenju potrdilo, da neupoštevanje podnebne zakonodaje predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je priznalo "čisto, zdravo in trajnostno okolje" kot človekovo pravico, kar odpira pot zahtevkom za odškodnine za države, ki jih prizadenejo podnebne spremembe, s strani držav onesnaževalk. Ključno je, da je sodišče poudarilo, da so države zavezane cilju 1,5 stopinje Celzija, ki je bil določen v Pariškem sporazumu. Te odločitve predstavljajo zgodovinski mejnik in signal za krepitev podnebnega ukrepanja po vsem svetu, vključno z zavezami Nemčije.

Vanuatu je odločitev Mednarodnega sodišča (ICJ) označil za mejnik za podnebne ukrepe, saj je sodišče potrdilo obveznost držav pri varovanju podnebja. Sodišče je namreč jasno poudarilo, da so ravnanja držav v zvezi s podnebnimi spremembami v skladu z mednarodnim pravom in da neukrepanje predstavlja kršitev mednarodnega prava. Ta odločitev odzvanja tudi v Nemčiji, kjer so poročali o podobnih ugotovitvah sodišča, ki poudarjajo odgovornost držav za zagotavljanje klimatske stabilnosti in preprečevanje škode. Mednarodni sodišče je s tem odprlo pot za morebitne odškodninske zahtevke ogroženih držav proti državam onesnaževalkam.

Mednarodno sodišče v Haagu je v svetovalnem mnenju potrdilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo proti podnebnim spremembam, in da klimatska kriza predstavlja grožnjo človekovim pravicam. Sodišče je poudarilo, da bi morale države, ki jih prizadenejo podnebne spremembe, prejeti odškodnino od držav onesnaževalk, ter priznalo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, kar odpira pot morebitnim odškodninskim zahtevkom. Mnenje sodišča, čeprav ni zavezujoče, naj bi vplivalo na podnebne procese po svetu in ponovno potrdilo 1,5-stopinjski cilj Pariškega sporazuma.

Mednarodno sodišče v Haagu je v pomembni klimatski zadevi, sproženi na pobudo otoške države Vanuatu, potrdilo, da so države zavezane varovati podnebje in preprečevati škodo. Sodišče je poleg tega priznalo "čisto, zdravo in trajnostno okolje" kot človekovo pravico. Priznanje čiste okolja kot človekove pravice utira pot tudi morebitnim odškodninskim zahtevkom držav, ki so ogrožene zaradi podnebnih sprememb, proti državam onesnaževalkam. Sodišče je poudarilo, da bi lahko države, ki ne ukrepajo ustrezno za zaščito pred podnebnimi spremembami, kršile mednarodno pravo.

Mednarodno sodišče v Haagu je v sredo razglasilo, da so države dolžne zaščititi podnebje in preprečiti škodo. V »najpomembnejši mednarodni podnebni zadevi doslej« je sodišče določilo, da morajo države, ki so ogrožene zaradi podnebnih sprememb, prejeti odškodnino od onesnaževalnih držav. To je pomembno pravno mnenje, čeprav je zgolj svetovalno in ne zavezujoče.