APDEJT.si

Medtem ko se pogajanja ZN o globalnem sporazumu o onesnaževanju s plastiko bližajo koncu, različne skupine poskušajo vplivati na končni dogovor. Države si prizadevajo oblikovati prvi globalni, pravno zavezujoč sporazum o onesnaževanju s plastiko.

Mednarodno sodišče za pomorsko pravo (ICJ) je 23. julija 2025 izdalo zavezujoče mnenje, s katerim je države, ki ne ukrepajo dovolj proti podnebnim spremembam, razglasilo za mednarodno odgovorne za kršitev človekovih pravic. To zgodovinsko soglasno mnenje predstavlja jasno podporo pravičnemu in usklajenemu mednarodnemu pravnemu odzivu na podnebno krizo, pri čemer so podnebno ranljive države dobile potrditev svojih stališč v Haagu.

Predsednik Trump je izdal izvršni ukaz, ki naj bi omogočil prisilno hospitalizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju in odvisnostjo, ki bivajo na ulici. Ukaz cilja na povečanje institucionalizacije in vzpostavitev javnega reda z namenom omejevanja "urbanega kampiranja". Zvezna sredstva naj bi bila namenjena državam, ki prepovedujejo takšno ravnanje in spremljajo lokacije spolnih prestopnikov. Ta smernica je naletela na mešane odzive, nekatere pozdravljajo nov pristop k reševanju problematike brezdomstva, medtem ko drugi izražajo kritike, zlasti glede spodbujanja civilnih ukrepov za namestitev ljudi v institucije.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršno odredbo, ki naj bi omejila "kaotičen" vpliv denarja na univerzitetni šport. Odredba cilja na plačila za novačenje, ki jih financirajo podporniki, ter prepoveduje plačila za igro "pay-for-play" s strani tretjih oseb. Države so bile obtožene spodbujanja neravnovesja v denarnih sredstvih v športu, univerze pa so bile pozvane k zaščiti programov, ki ne ustvarjajo prihodkov.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Mednarodni sodišči v Haagu sta v obsežnih mnenjih potrdili, da imajo države mednarodno pravno obveznost sprejemati ukrepe za varovanje pred podnebnimi spremembami. Poudarjeno je bilo, da so emisije toplogrednih plinov nedvomno posledica človekovih dejavnosti, ki niso omejene le na posamezna ozemlja. Podnebne spremembe so opredeljene kot "eksistencialna grožnja".

Mednarodno sodišče je odločilo, da je neizpolnjevanje podnebnih obveznosti mednarodno protipravni akt, kar državam omogoča zahtevanje povračila škode. S tem je odprta pot za sodne postopke proti državam, ki prispevajo k podnebnim spremembam, glede na mednarodno pravo. Odločitev sodišča pomeni, da lahko oškodovane države zahtevajo odškodnino za škodo, povzročeno zaradi kršitev podnebnih zavez.

Mednarodno sodišče (ICJ) je prvič v zgodovini izdalo mnenje o podnebnih zavezah držav. Ugotovilo je, da države, ki kršijo svoje mednarodne podnebne zaveze, kršijo mednarodno pravo. Takšne države se bodo morda morale soočiti z obveznostjo plačevanja odškodnin za povzročeno škodo. To pomeni nov pravni okvir za odgovornost držav glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Mednarodno sodišče, glavno sodno telo Združenih narodov, je poudarilo, da imajo države obveznost preprečevanja škode za podnebje in ukrepanja proti podnebnim spremembam. Sodišče je podnebne spremembe označilo za "nujno in eksistencialno grožnjo", s čimer je začelo brati mnenje o pravnih obveznostih držav za ukrepanje na tem področju.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države pravno zavezuje boj proti podnebnim spremembam in da neaktivnost glede podnebnih sprememb lahko predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da članstvo v Pariškem sporazumu ni pogoj za izpolnjevanje dolžnosti boja proti globalnemu segrevanju. Mnenje nakazuje, da bi države, ki povzročajo podnebno krizo, lahko bile naložene reparacije žrtvam. Države morajo sodelovati pri zmanjševanju emisij in naslavljanju "nujne in eksistenčne grožnje" podnebnih sprememb. ICJ je poudarilo, da so vse države zavezane k temu, da storijo "vse, kar je v njihovi moči", da bi se zoperstavile podnebnim spremembam, ki jih je opisalo kot "skrb vzbujajoče". Sodišče je ponovno izpostavilo, da imajo države "stroge obveznosti za zaščito podnebnega sistema" in da Pariški sporazum nalaga konkretne obveznosti zmanjšanja emisij, vendar se te obveznosti razširjajo tudi na širšo okoljsko zaščito.

Mednarodno sodišče v Haagu je v posvetovalnem mnenju presodilo, da lahko države, ki kršijo svoje podnebne obveznosti, zahtevajo reparacije od najbolj prizadetih držav. To pomeni, da države, ki ne izpolnjujejo svojih zavez glede podnebnih sprememb, odgovarjajo za povzročeno škodo. Sodišče je priznalo neposredno odgovornost držav za učinke podnebnih sprememb, ki izhajajo iz njihovih emisij CO2, in poudarilo, da imajo države "stroge obveznosti varovanja podnebnega sistema", tudi do prihodnjih generacij. S tem je odprlo pot do "podnebnih reparacij" za države, ki kršijo svoje podnebne zaveze. Nova sodna praksa bi lahko spremenila odnose do najbolj onesnažujočih držav.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.

Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je v novem poročilu pozvala Evropsko unijo, naj se osredotoči na kaznovanje držav, ki migrante instrumentalizirajo za destabilizacijo bloka, namesto da bi ciljala na same posameznike – migrante in prosilce za azil. Poročilo poudarja, da bi morala EU spremeniti svoj pristop k upravljanju migrantskih tokov, ki jih spodbujajo "sovražne" vlade, in namesto tega uveljavljati sankcije proti državam, ki izkoriščajo ranljivost migrantov.