Evropska unija je zagovarjala svoj nedavno sklenjeni sporazum z Združenimi državami Amerike, ki naj bi bil "boljši od trgovinske vojne". Kljub kritikam s strani nekaterih držav članic in strokovnjakov, ki dvomijo v evropsko zmožnost nakupa ameriške energije v vrednosti 250 milijard dolarjev, EU vztraja pri svojem stališču. Kritiki menijo, da je obveznost nakupa ameriške energije nesmiselna in da Trump EU s tem sili k dobavi iz ZDA.

Nemški kancler je izrazil olajšanje ob doseženem trgovinskem dogovoru z ZDA, čeprav je splošno vzdušje v EU po dogovoru z Donaldom Trumpom nekoliko "ernüchterung" (streznitev). Dogovor je sicer preprečil trgovinsko vojno, vendar naj bi ga morale članice EU sprejeti zaradi pomanjkanja alternative. Medtem ko nekateri v Bruslju dogovor označujejo kot "najboljši možni", ga drugi kritizirajo kot sporazum, kjer so bile EU izsile znatne koncesije. V primerjavi s tem naj bi Velika Britanija dosegla bistveno boljši trgovinski dogovor, kar postavlja pod vprašaj moč EU kot "velikega gospodarskega bloka".

Evropska unija in Združene države Amerike so po več mesecih trgovinskega spora sklenili dogovor, ki naj bi zmanjšal carinske obremenitve. Ekonomisti in švicarski gospodarski krogi ocenjujejo dogovor kot "sporazum o omejevanju škode", ki sicer ne prinaša velikih koristi, a je bistveno boljši od scenarija brez dogovora. Dogovor vključuje uvedbo 15-odstotne osnovne carine na nekatere ameriške izvoze v EU. Kljub temu nad sprejeto rešitvijo ni evforije, saj naj bi ZDA iz sporazuma izšle z občutno večjimi prednostmi.