Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.

Evropska unija in Združene države Amerike so se dogovorile o komercialnem sporazumu, ki vključuje nakup 750 milijard dolarjev ameriške energije v treh letih. Ta obveznost vključuje predvsem utekočinjen zemeljski plin, surovo nafto in jedrska goriva. Mnogi strokovnjaki so ocenili sporazum, še posebej energetski del, kot nerealnega in okoljsko ter podnebno katastrofalnega.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle dogovor o carinskih dajatvah, s katerim naj bi se izognili trgovinski vojni. Vendar pa so odzivi na sporazum, ki sta ga podpisala Ursula von der Leyen in Donald Trump, mešani; medtem ko nekateri menijo, da je preprečil hujše posledice, drugi govorijo o "poniženju" in "porazu" za EU. Dogovor določa carinske dajatve v višini 15 %.