Evropska unija je sprejela 18. paket sankcij, ki vključujejo strožje omejitve cen ruske nafte ter sankcije proti njenim kupcem, vključno z Indijo in Turčijo, ter bankam in sto tankerjem. Medtem je Združeno kraljestvo uvedlo nove sankcije proti več kot 20 ruskim vohunom in hekerjem, obtoženim kibernetskih napadov, ki ogrožajo Evropo.

Rusija je nov paket sankcij EU označila za 'nezakonite in neuporabne', ter napovedala, da bodo škodovale predvsem Evropi. Kremelj je hkrati zagrozil z napadi na tuje sile, stacionirane v Ukrajini, saj jih obravnava kot 'legalne cilje'. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da si bo Rusija prizadevala zmanjšati vpliv sankcij, medtem ko je Putin izrazil željo po digitalni suverenosti, s ciljem omejiti uporabo programske opreme iz držav, ki so uvedle sankcije proti Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je, šest mesecev po vrnitvi v Belo hišo, napovedal radikalni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje ultimátum Rusiji in grožnje z visokimi carinami za države, ki trgujejo z Rusijo, če Kremelj v 50 dneh ne prekine spopadov. Litva je podprla Trumpovo idejo o dobavi orožja Ukrajini prek držav Nata. Medtem je Rusija pozvala k pripravljenosti na vojaške udare proti zahodnim državam zaradi podpore Ukrajini, hkrati pa se je odzvala na 18. paket sankcij EU, ki jih je označila za "nezakonite", češ da so se nanje že navadili. Kljub temu je Kremelj izrazil strinjanje z ukrajinskim predsednikom Zelenskim glede potrebe po pospešitvi pogajalskih procesov.