APDEJT.si

Avstrijski veleposlanik pri Evropski uniji, Thomas Oberreiter, je odstopil s položaja zaradi obtožb, da je anonimno objavljal vsebine na spletnih straneh z 'eksplicitno vsebino'. Škandal je pretresel Bruselj in Avstrijo.

Nemčija in več drugih držav članic Evropske unije so, kot so poročali diplomati, odlašale s predlogom za uvedbo sankcij proti Izraelu zaradi njegove vloge pri poslabšanju humanitarne situacije v Gazi. Prej je bilo znano le, da Nemčija in Italija ovirata proces, zdaj pa je poudarek na Nemčiji in omenjenih "nekaj drugih članicah" EU.

Vladimir Zelenski je bil kritiziran zaradi poskusa, da bi Nacionalni urad za boj proti korupciji (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) prikrajšal za neodvisnost, kar so strokovnjaki Politica označili kot znak panike v njegovi ekipi. Evropska komisija je Zelenskemu poslala ostro pismo, v katerem je opozorila, da bo finančna pomoč Ukrajini popolnoma ustavljena, če se bo pritisk na protikorupcijske organe nadaljeval, poroča Frankfurter Allgemeine.

Evropska unija se na svetovnem odru, ki ga zaznamuje naraščajoče rivalstvo med ZDA in Kitajsko, spoprijema z izzivi redefiniranja strategije. Evropa se je znašla pod pritiskom obeh velesil, saj tradicionalni čezatlantski partner od nje zahteva trdnejšo uskladitev. Medtem Španija skupaj z drugimi evropskimi partnerji pospešuje ukrepe za obrambo jeklarske industrije. Sektor, ki je po poročanju časnika že nekaj časa pod pritiskom, se zdaj spoprijema še z novim trgovinskim sporazumom med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki dodatno zaostruje razmere.

Nizozemska in švedska poročila razkrivajo, da EU prvič po začetku vojne v Gazi razmišlja o sankcijah proti Izraelu zaradi humanitarnih razmer na območju Gaze. Predlagane sankcije bi lahko vključevale izključitev izraelskih startup podjetij iz raziskovalnih skladov. Kljub temu poročila iz Nizozemske kažejo na pomanjkanje zadostne podpore med državami članicami EU za uvedbo kaznovalnih ukrepov, medtem ko Nizozemska sama sprejema predvsem simbolične sankcije in se zanaša na EU za 'pomembne korake'. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila pozitivno stališče do predlogov in pričakuje nadaljnje.

Madžarski portal demokrata.net poroča, da naj bi EU in ZDA s tajno klavzulo financirali vojno v Ukrajini, ne da bi vprašali mnenje evropskih državljanov. Medtem poljski portal dorzeczy.pl navaja teorijo ukrajinskega veleposlanika v Varšavi o razlogih za poslabšanje odnosa Poljakov do Ukrajincev v zadnjih letih.

Švedska vlada želi, da bi Evropska unija izvajala večji pritisk na Izrael, in predlaga zamrznitev nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma. Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izjavila, da Švedska predlaga, da EU čim prej zamrzne trgovinski del pridružitvenega sporazuma z Izraelom, zlasti zaradi humanitarne krize v Gazi.

Evropska unija je predlagala zamrznitev 1,5 milijarde evrov finančne pomoči Ukrajini. Odločitev je bila sprejeta, ker Kijev ni v celoti izpolnil zavez glede reform, zlasti na področju boja proti korupciji in krepitve pravne države. Ukrajina je sicer izvedla 13 od 16 dogovorjenih ukrepov v okviru 50-milijardnega mehanizma pomoči, vendar preostali trije ključni ukrepi, ki vplivajo na transparentnost in nadzor porabe sredstev, niso bili izvedeni. Predvideno je, da bodo sredstva sproščena šele po izpolnitvi preostalih zavez.

Evropska unija je sklenila carinski sporazum z Združenimi državami Amerike, ki vsebuje težke kompromise za evropsko industrijo in odpira vrata ameriškemu kmetijstvu. Čeprav se Evropa s tem ni enotno uprla grožnjam Trumpa, ekonomisti razpravljajo, ali bi ostrejši proticarinski ukrepi sploh pomagali. Sporazum kaže na neenotnost Evrope in prepušča njeno moč ZDA.

Dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike še vedno buri duhove, saj vsi detajli še niso dokončno dogovorjeni in objavljeni. Medtem ko nekatere publikacije, kot je wdr.de, poročajo o že predvidenih posledicah za nemško gospodarstvo in potrošnike, merkur.de opozarja na možen razkol med EU in ZDA, saj kljub temu, da Trump govori o 'največjem carinskem dogovoru doslej', ima EU še veliko odprtih vprašanj. abendzeitung-muenchen.de razpravlja o tem, ali lahko Bavarska celo profitira, in se osredotoča na posledice za potrošnike, vključno z morebitnim zvišanjem cen določenih izdelkov.

Dogovor o carinah med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, ki je bil dosežen konec tedna, predstavlja pomembno zmago za predsednika Donalda Trumpa. Evropska unija naj bi z dogovorom priznala neizogibnost carin in se strinjala z njihovo uvedbo v višini 15 % na večino izdelkov iz EU. Nekateri mediji, kot je Okdiario.com, pa opozarjajo, da bi lahko regulacija v EU stala njena tehnološka podjetja 100 milijard evrov, kar postavlja pod vprašaj, kdo so pravi zmagovalci dogovora.

ZDA in Evropska unija so dosegli dogovor o 15-odstotnih carinah na ves izvoz v ZDA, kar je preprečilo nadaljnje zaostrovanje trgovinskih napetosti, vendar bo po mnenju nekaterih to udarilo po denarnicah ameriških potrošnikov in prizadelo evropske izvoznike. Dogovor, ki je bil napovedan med predsedovanjem Donalda Trumpa, je po mnenju nekaterih dokaz, da je EU brez Združenega kraljestva šibkejša, saj je Bruselj popustil pred grožnjo 30-odstotnih carin.

Medtem ko je Kremelj sprva relativno mirno komentiral 18. paket sankcij Evropske unije, češ da so se nanj že navadili, je ruski diplomat Dmitrij Medvedjev izrazil ostro grožnjo z bombardiranjem, omenil je tudi Poljsko. Sankcije je označil za izsiljevanje in začetek hibridne vojne, ki so jo sprožile države EU. Paket sankcij je vključeval tudi ukinitev izjeme za Češko, kar je prekinilo uvoz ruske nafte in preusmerilo dobavo iz Zahoda.

Finska je izrazila zanimanje za pridobitev posojila iz skupnega dolžniškega instrumenta Evropske unije, namenjenega kritju obrambnih izdatkov. Končne odločitve naj bi bile sprejete do konca novembra. Novico so potrdili viri tako za hs.fi kot za yle.fi, kar kaže na precejšnjo usklajenost poročanja.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je po srečanju na Zugspitze izrazil željo po zaostritvi azilnega sistema EU, pri čemer je poudaril, da bodo deportacije v Afganistan v prihodnosti potekale tudi brez strateških partnerjev. Srečanje notranjih ministrov iz šestih držav in evropskega komisarja, kljub visoki politični izpostavljenosti, so nekateri mediji označili za »vrh brez pomena«, saj kljub skupni izjavi niso bile sprejete konkretne zavezujoče odločitve.

Francija je izrazila veliko razočaranje nad nedavno objavljenim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike glede carinskih stopenj. Pariz poziva EU k odločnejšemu stališču v prihodnjih pogajanjih o njegovi uveljavitvi. Francoski premier François Bayrou je ta dan označil za "mračnega za Evropo, ki se sprijazni s pokorščino", medtem ko je minister za gospodarstvo Eric Lombard poudaril, da "sporazum ni končan".

Evropska unija je sprejela že 18. paket sankcij proti Rusiji, pri čemer se še naprej spopada z izvozom nafte in plina, ki z okoli 150 milijardami evrov letno ostaja ključni vir prihodkov za ruski državni proračun in s tem osnova za delovanje vojnega gospodarstva. Ukrajinski predsednik Zelenski se je EU zahvalil za sprejetje tega paketa.

Francoski proizvajalec raket MBDA je prek svoje ameriške podružnice dobavljal na tisoče komponent bomb Izraelu. Medtem se je Haagska skupina, koalicija držav z globalnega juga, ki se zavzema za Palestino, sestala v Bogoti, da bi uskladila sankcije proti Izraelu. Na srečanju je sodelovalo več kot trideset držav, da bi dogovorile o ukrepih proti Izraelu.

Evropska unija se bliža sprejetju 18. paketa sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, s poudarkom na energetskem sektorju in bankah. Nov paket sankcij vključuje nižjo zgornjo mejo cene ruske nafte, prepoved transakcij s plinovodom Nord Stream in ciljanje na več ladij iz t.i. 'flote v senci'. Cilj je zmanjšati ruske energetske prihodke in omejiti njeno sposobnost financiranja vojne v Ukrajini. Slovaška je medtem odpravila blokado pogajanj o sankcijah, kar je omogočilo napredek. Cene nafte so se po odločitvi EU dvignile, medtem ko ameriško gospodarstvo kljub trgovinski vojni ostaja stabilno.

Evropska unija se je dogovorila o osemnajstem paketu sankcij proti Ruski federaciji, ki so del širših ukrepov zaradi krize v Ukrajini. Novi ukrepi so primarno usmerjeni v rusko energetsko industrijo. Med ključnimi določbami je prepoved uporabe plinovodov Nord Stream ter zmanjšanje cenovne kapice Skupine G7 za rusko nafto. Namen sankcij je omejiti ruske prihodke od izvoza energije in s tem zmanjšati njeno sposobnost financiranja vojaških operacij.