Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.

Kljub prvotnemu sprejetju carinskega dogovora med ZDA in EU, je prihodnost le-tega še vedno negotova, saj spor glede ameriških carin na uvoz iz EU ni bil v celoti rešen. Za EU je bil dogovor kljub visoki ceni edina alternativa, saj bi bila carinska vojna z ZDA brezupna. Dogovor je bil označen kot izbira med 'slabšim' in 'še slabšim', saj je bilo ugotovljeno, da čeprav je politični pristop Donalda Trumpa napačen, to ne pomeni, da je napačen tudi ekonomsko. Vendar pa je energetski del dogovora med EU in ZDA, ki vključuje obljubo EU o nakupu za 750 milijard dolarjev nafte in plina od ZDA do konca Trumpovega drugega mandata, naletel na splošno skepso. Strokovnjaki in mediji so ga označili za »nerealističnega«, »nemogočega« in »PR-trik«, saj EU ne more neposredno kupovati energije, temveč to počnejo podjetja, ki pa takšnih količin ne potrebujejo.

Med pogajanji o carinskem dogovoru med ZDA in EU je ameriški predsednik Donald Trump nosil listek z zapiski, ki je razkril, da so se pogajalci Evropske unije strinjali s 15-odstotno namesto prvotno predlagane 10-odstotne carine. Ta zapisek je po poročanju nemških medijev nakazal, da je Trump 'prevedel' EU in da je sporazum v veliki meri oblikoval sam, kar je postavilo pod vprašaj pogajalsko moč evropske strani.