Novi trgovinski dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen s Trumpovo administracijo, je sprožil številne kritike. Kritiki menijo, da dogovor, kljub znižanju nekaterih carin, neupravičeno daje prednost ZDA in krepi Trumpovo distorzijo realnosti, kar Evropo postavlja v slabši pogajalski položaj v prihodnosti. Medtem ko se EU zavezuje k znatnemu povečanju nakupov ameriške energije, se pojavljajo dvomi o resničnem obsegu in koristih dogovora.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.