Nemški Jobcentri so poročali o 421 primerih organiziranega goljufanja pri izplačilu Bürgergelda. Ugotovljeno je bilo, da so organizirane skupine ciljno rekrutirale državljane EU, jim zagotovile minimalne zaposlitve (minijobs) in jih nastanile v slabih nepremičninah, za katere so zaračunavali visoke najemnine. Oblasti priznavajo, da je dejansko število prevar verjetno višje od uradno prijavljenih, pri čemer nekatere Jobcentre izražajo občutek nemoči.

Nemška zvezna vlada je objavila statistične podatke o domnevnih zlorabah državljanskega denarja (Bürgergeld) v letu 2024. Kancler Olaf Scholz je zlorabe opisal kot "mafijske strukture socialne zlorabe", saj naj bi organizirane skupine izkoriščale šibke točke v sistemu. V člankih je omenjeno, da je bilo registriranih že več kot štiristo dvajset primerov zlorab, vendar se postavlja vprašanje, kako zanesljivi so ti podatki in kako obsežne so zlorabe v resnici.

Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.