Nemška zvezna vlada namerava okrepiti nadzor nad zlorabami državljanskega dohodka (Bürgergeld) in napoveduje strožje ukrepe proti delu na črno. Te napovedi sledijo poročilom o porastu »bandeškega« goljufanja pri tej socialni podpori. Kljub izjavam kanclerja o »mafijskih strukturah socialnih zlorab«, pa se pojavljajo dvomi o zanesljivosti in obsegu teh podatkov, saj naj bi bila dokazna podlaga za veliko »b Bürgergeld mafijo« tanka. Nekateri politiki menijo, da gre za zelo majhno število posameznikov, ki ne želijo sodelovati pri sistemu.

Nemške občine se v zadnjih letih spopadajo s hudo finančno krizo, saj jim primanjkuje sredstev za nujne investicije v infrastrukturo, kot so ceste, šole in športna igrišča. Nedavna poročila, vključno z analizami Bertelsmannove fundacije in podrobnimi raziskavami finančnega stanja v Saarlandu, kažejo na zaskrbljujoč trend. Mnoge občine, še posebej 17 od 20 najšibkejših, se nahajajo v Vzhodni Nemčiji, kar poudarja neenakomerno porazdelitev finančne moči po državi. Medtem ko nekatere regije beležijo rast, druge beležijo drastične primanjkljaje, ki ogrožajo njihovo sposobnost vzdrževanja osnovnih storitev. V Saarlandu so občine v zadnjih desetih letih ustvarile presežke le dvakrat, kar kaže na sistemske težave. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo brez korenitih reform mestne blagajne kmalu povsem izčrpane.

Konec leta 2024 je skupni javni dolg Nemčije narasel na več kot 2510 milijard evrov, kar je potrdil Zvezni statistični urad.