Nemška vlada je pred šestimi leti z dražbo frekvenc za mobilno omrežje prejela 6,6 milijarde evrov. Operaterji mobilnih omrežij so denar nakazovali postopoma, vendar bo dražba imela epilog.
Nemška vlada si prizadeva zmanjšati regulacije v gradbeništvu, da bi pocenila in pospešila gradnjo novih stanovanj. Med ukrepi je uvedba novega tipa stavbe 'Gebäudetyp E', ki naj bi investitorjem omogočil večjo fleksibilnost.
Nemški reševalni sistem, ki je bil nekoč vodilni na svetu, je sedaj počasen, neučinkovit in drag, za nekatere celo življenjsko nevaren. Zvezna vlada si prizadeva za reformo, vendar se mora soočiti z odporom pristojnih deželnih oblasti.
V petek so se na Dunaju zbrali predstavniki države, dežel, mest, občin in socialne zavarovalnice, da bi razpravljali o reformah zdravstvenega sistema. Na rednem srečanju "Partnerstva za reformo zdravstva" je bila, zaradi nedavnega tragičnega primera pacientke, ki je s pretrganjem aorte umrla sredi oktobra v Rohrbachu, ker je nobena specializirana bolnišnica ni mogla sprejeti zaradi prezasedenosti, obravnavana tudi ta problematika.
Nemška ministrica za gospodarstvo, Katherina Reiche, je napovedala, da naj bi nemška industrija, ki je energetsko intenzivna, prejemala državno subvencionirano elektriko od januarja 2026. Pogajanja z Evropsko komisijo naj bi bila v zaključni fazi. Reiche je to izjavila na industrijski konferenci v Berlinu.
Prometni ministri so zahtevali več sredstev od zvezne vlade za financiranje infrastrukture in pokritje finančne vrzeli pri avtocestah. Zvezni minister za promet Patrick Schnieder je predstavil načrte za cenejša vozniška dovoljenja, kar je bilo pozitivno sprejeto. Nadalje so postavili temelje za določitev fiksne cene za Deutschlandticket.
V Mainzu se je končala konferenca premierjev nemških zveznih držav, na kateri kljub prizadevanjem ni prišlo do dogovora o financiranju med zvezno vlado in deželnimi vladami. Gostitelj konference, premier Schweitzer, in predstavnik CDU, Kretschmer, sta predstavila izide srečanja.
Davčni ocenjevalci so napovedali, da bodo do leta 2029 davčni prihodki Nemčije za 33,6 milijarde evrov višji od prvotnih pričakovanj. Vendar pa dodatni prihodki ne bodo olajšali proračunskih težav zveznega proračuna, saj bodo namenjeni deželam in občinam.
V Nemčiji se zvezna vlada in deželne vlade dogovarjajo o ponovnem pregledu učinkovitosti storitev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Čeprav naj bi stopnje oskrbe v osnovi ohranili, bo celotna struktura podvržena preizkusu. Cilj je poenostaviti in preveriti konkretne storitve na področju dolgotrajne oskrbe.
Nemška jeklarska industrija se sooča s krizo, zaradi česar sindikat IG Metall poziva nemško vlado k hitremu in odločnemu ukrepanju. Poudarjajo, da je stabilizacija jeklarske panoge ključna za ohranitev Nemčije kot industrijskega središča. Vlada naj bi iskala rešitve za preprečitev nadaljnje krize v tem pomembnem sektorju.
Nemška država bo morala plačati dodatnih 27 milijonov evrov odškodnine zaradi propadle cestnine Pkw. Skupni stroški za davkoplačevalce so se tako povečali, saj je država že prej plačala 243 milijonov evrov odškodnine prvotnim izvajalcem projekta. Do dodatnih stroškov je prišlo zaradi nove arbitraže, ki je bila odločena v škodo države.
Avstrijske oblasti na državni, deželni in občinski ravni so se v petek znova poskušale dogovoriti o novem paktu stabilnosti. Po poročanju agencije APA so predhodni pogovori potekali zelo počasi in dogovor v kratkem času ni pričakovan.
Nemški mediji poročajo o naraščanju primerov organiziranega kriminala, ki izkorišča sistem državljanskih socialnih prejemkov (Bürgergeld). Čeprav merkur.de izpostavlja 420 primerov goljufij v sistemu s 5,5 milijona prejemnikov in problematizira pomanjkanje podatkov o finančni škodi, welt.de poudarja, da se je število primerov bandnih goljufij v enem letu podvojilo. Kriminalne združbe naj bi ljudi spravljale v navidezna delovna mesta, da bi prejele socialne prejemke, kar kaže na vsesplošno zlorabo sistema.
Nemška vlada je v koalicijski pogodbi iz maja 2025 napovedala, da bo Bundeswehr okrepila z dodatnimi 80.000 vojaki, s čimer bo ustvarila vse pogoje za izpolnjevanje nalog obrambe države in zavezništva. Obrambni minister Boris Pistorius je med obiskom na Bavarskem poudaril pomen inovacij, zlasti na področju dronov in umetne inteligence, ter napovedal razvoj "inovacijskega kampusa" v Erdingu.
Nemška zvezna vlada je v osnutku zakona, ki sta ga pripravila ministrstvi za delo in gospodarstvo, določila, da bodo podjetja, ki želijo pridobiti zvezna javna naročila, morala plačevati zaposlenim po tarifnih pogodbah. Namen zakona je zagotoviti poštene plače in preprečiti uničujočo konkurenco. Izjema pri uveljavljanju tarifnih pogodb naj bi veljala za gradbene pogodbe, povezane z vojašnicami.
Nemčija je v prvi polovici leta zabeležila znatno rast davčnih prihodkov, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 8,1 odstotka in dosegli skoraj 450 milijard evrov. Samo v juniju so prihodki Bundesa in zveznih dežel narasli za 7,3 odstotka. Glavni dejavnika rasti sta višja poraba pri davku na tobak in davku na dodano vrednost. Kljub pozitivnim številkam v prvem polletju pa so strokovnjaki skeptični glede nadaljnjih obetov.
Dominik Oberhofer, tirolski deželni predstavnik NEOS in poslanec državnega zbora, vztraja pri izvajanju dogovorjenega "reformnega partnerstva" med Bundom in deželami. Uspeh upravne reforme povezuje z uspehom koalicije ÖVP/SPÖ/NEOS in opozarja, da morajo biti rezultati vidni do januarja 2026.
Vladajoči župan Wegner je izrazil jasno stališče glede spornega nadaljevanja gradnje avtoceste A100, poudarjajoč, da je to zadeva zvezne vlade. Obenem je izrazil tudi svojo podporo projektu.
V juniju so se predstavniki avstrijskega Bundesa, zveznih dežel in občin v Salzburgu zavezali k »reformnemu partnerstvu«, katerega cilj je hitrejša in učinkovitejša javna uprava. Med prvimi ukrepi so napovedali uvedbo centralnega registra za upravne kazni. Dodatno so razpravljali o uporabi umetne inteligence v storitvah za državljane in poenostavitvah pri okoljevarstvenih presojah velikih projektov, kar kaže na optimistično vzdušje in odločenost za modernizacijo.
Deželni glavarji so se v Salzburgu sestali, da bi konkretizirali reformno partnerstvo med Bundom, deželami in občinami, dogovorjeno junija v Leogangu. Novoizvoljena salzburška deželna glavarja Karoline Edtstadler je gostila kolege iz Zgornje Avstrije, Predarlberg in Tirolske, da bi uskladili prihodnje korake in konkretizirali teme reformnega partnerstva. Poudarek je bil na regionalnih reformah in njihovi implementaciji v prihodnjih mesecih.