Britanski premier Keir Starmer je izredno sklical kabinet, da bi razpravljali o krizi v Gazi, kar je odziv na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju Palestine. Macronov predlog je v Združenem kraljestvu povzročil notranji pritisk na Starmerja, ki naj bi s tem povečal pritisk na druge evropske države. Medtem je Francija napovedala, da bodo arabske države na prihajajočem vrhu prvič uradno obsodile Hamas. Vendar pa Starmerjeva drža glede vprašanja palestinske državnosti nekaterim v njegovi stranki ni po volji.

Nedavna Forsa-raziskava, ki jo je objavil Zeit.de, razkriva, da si 74 odstotkov Nemcev želi, da bi nemška vlada povečala pritisk na Izrael. Zanimivo je, da je podpora temu mnenju manjša med volivci stranke AfD. Po drugi strani pa NZZ.ch s kritičnim tonom poudarja, da Izrael ne potrebuje poučevanj iz Nemčije, saj ima Nemčija zgodovinsko obveznost stati ob strani judovski državi. Članek opozarja na zmanjšanje zavedanja te obveznosti in ocenjuje, da je trenutni ton do Izraela na meji znosnega. Obe objavi odražata različni perspektivi znotraj Nemčije glede odnosa do Izraela in konflikta v Gazi.

Jordanski kralj je razmere v Gazi označil za najhujšo humanitarno katastrofo v moderni zgodovini. Ugledne izraelske osebnosti so v odprtem pismu ostro obsodile izraelsko stradanje prebivalstva Gaze in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi slik iz Gaze in kritiziral Izrael, kar kaže na morebitno spremembo stališča ZDA do konflikta.