Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Armenski premier Nikol Pašinjan je v svojem nagovoru dejal, da je med Armenijo in Azerbajdžanom vzpostavljen mir, pri čemer Armenija izstopa iz blokade po 30 letih. Kljub temu je poudaril, da mir ne bo mogoč, dokler se ne bo zaključilo vprašanje Karabaha. Pašinjan je tudi odgovoril na vprašanja o ozemljih pod nadzorom Azerbajdžana in izpostavil, da se je po srečanju v Washingtonu spremenila situacija v Južni Kavkaz.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.