Italijansko politično prizorišče je zaznamovano z več odmevnimi dogodki. Matteo Ricci, ki se je potegoval za položaj guvernerja Marke in kasneje za vodenje Demokratske stranke, se je znašel v preiskavi, kar mu povzroča politične težave in neprijetnosti, kot so pokazali tudi njegovi javni nastopi. Medtem pa v Milanu vlada kaos v županovi desnici, kjer stranke levosredinske koalicije medsebojno obračunavajo, kar kaže na razkroj zavezništev. Poleg tega pa so na dan prišle podrobnosti o finančnih nepravilnostih in sporih v združenju italijanskih sodnikov (ANM), kjer naj bi bilo zapravljenih skoraj 600 tisoč evrov za lobiranje proti reformi pravosodja, kar je povzročilo notranji konflikt med sodniki.

Urad Antifraude Katalonije (OAC) je zavrgel prijavo o domnevnih nepravilnostih pri nakupu Casa Orsola s strani mestnega sveta Barcelone, saj ni ugotovil kaznivega dejanja. Direktor OAC, Miguel Ángel Gimeno, je arhiviral prijavo o 'domnevnih nepravilnostih' v transakciji. Medtem v Valencii mestni svet zavrača revizijo menjave policistov, ki jo je pod vprašaj postavil valencijski urad Antifraude po prijavi o 'trgu' delovnih mest. Mestna uprava je vložila ugovore in zavrnila razveljavitev dejanja, kljub temu, da se je eden od policistov upokojil takoj po zamenjavi.

Primer izsiljevanja igralca Raoula Bove, ki se je sprva zdel kot običajna tračarska zgodba, je prerasel v škandal, ki ga preiskuje tožilstvo v Rimu. Preiskava, ki jo vodi tožilka Eliana Dolce s pomočjo pošte, razkriva ozadje domnevnega izsiljevanja. V središču pozornosti je Federico Monzino, 29-letni milanski podjetnik, ki naj bi Fabriziju Coroni posredoval avdio posnetke in sporočila iz klepeta med Bovo in Martino Ceretti. Monzinov odvetnik, Sirio Serafinelli, trdi, da Monzino ni avtor sporočil, posredoval pa naj bi jih zgolj Coroni, ki je edina oseba, ki ji je poslal zadevne klepete in avdio posnetke. Monzino zanika, da bi bil avtor spornih sporočil, vendar potrjuje, da je bil Corona edini, ki mu je posredoval sporne materiale.