Nemška zvezna vlada se je soočala z naraščajočo proračunsko vrzeljo do leta 2029, ki naj bi znašala 172,1 milijarde evrov, kar je skoraj 28 milijard evrov več od prejšnjih ocen. Ta povečana vrzel je bila posledica koalicijskih kompromisov in je predstavljala dodatno oviro za prihodnje proračunsko načrtovanje. Finančni minister Lars Klingbeil je v sredo predstavil drugi osnutek proračuna, ki ga bo kabinet še obravnaval, pri čemer so bili posebej zahtevni časi od leta 2027 naprej. Medtem se je v Castrop-Rauxlu kljub rešitvi dolgov pojavil finančni kaos, saj naj bi do leta 2036 v finančnem načrtu manjkalo 100 milijonov evrov, dolg pa naj bi do takrat znašal 947 milijonov evrov, kar je sprožilo vprašanje o morebitni finančni injekciji zvezne dežele.

Italija se je pridružila 18 članicam EU, ki so zaprosile za posojila iz evropskega obrambnega sklada SAFE, pri čemer je Rim zaprosil za do 14 milijard evrov. Litva je iz tega paketa zahtevala med 5 in 8,76 milijard evrov. Medtem so francoski Zeleni v Evropskem parlamentu pozvali Evropsko komisijo, naj prepreči uničenje 10 milijonov evrov vrednih kontracepcijskih sredstev, ki jih je financirala agencija USAID. Evrostat je v drugem četrtletju zabeležil 1,5-odstotno rast gospodarstva EU, medtem ko je rast v Estoniji ostala skromna.

Klingbeil je ob obisku finančnega ministra v Litvi, kjer so razpravljali o milijardnih izdatkih za krepitev evropske obrambe, koalicijo pozval tudi k večjim varčevalnim ukrepom v domačem zveznem proračunu. Poudaril je napetost med notranjimi proračunskimi omejitvami in zunanjimi obrambnimi zahtevami.