Nedavno objavljen trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki določa 15-odstotne ameriške carine na evropske izdelke, je sprožil mešane odzive in razprave. Medtem ko ga nekateri, kot je Paulo Almeida Sande, označujejo za 'skorajšnjo predajo' EU in menijo, da Unija ostaja v oslabljenem položaju, drugi v Franciji in drugod po celini dogovor vidijo kot 'manjše zlo'. Kljub objavi številnih podrobnosti med tiskovnimi konferencami Ursule von der Leyen in Donalda Trumpa, ostajajo nekatera vprašanja neodgovorjena, kar zahteva nadaljnja pogajanja. Poudarja se tudi potreba po iskanju novih partnerstev s strani EU.

Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.

Evropska komisija je branila trgovinski dogovor z ZDA, češ da je bil to »najboljši dogovor, ki smo ga lahko dosegli v zelo težkih okoliščinah«, medtem ko je portugalska komunistična stranka (PCP) označila sporazum za »obžalovanja vreden akt odpovedi« evropskim interesom v prid ameriškim.