Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump grozi Braziliji z 50-odstotnimi uvoznimi carinami, vendar Brazilija, ki jo podpira Kitajska, kaže odpornost. Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v intervjuju za The New York Times poudaril, da je brazilska ekonomija bolj odporna, kot se zdi, in da država z 200 milijoni prebivalcev ne bo popustila pritiskom. Združenje BRICS, katerega članica je tudi Brazilija, postaja pomembno protiutež svetovnim silam.

Donald Trump je sporočil, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, skupaj s 'kaznijo' za uvoz ruske energije in orožja. Ta napoved je sledila le nekaj ur po tem, ko je Trump ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu povedal, da ima le še 10-12 ur časa za rešitev miru. Indijska rupija je po Trumpovi grožnji glede trgovine z Rusijo že zdrsnila, kar kaže na negativen vpliv na indijsko gospodarstvo.