Združene države Amerike so suspendirale nadzor nad izvozom tehnologije na Kitajsko, kar je del prizadevanj za dosego trgovinskega dogovora z azijsko velesilo. Odločitev je bila sprejeta v okviru t.i. 'Ženevskega konsenza' in kasnejših dogovorov v Londonu. Glavni razlog za ta korak je strah pred kitajskim povračilnim ukrepom, ki bi lahko vključeval omejitev prodaje redkih zemelj ZDA, kar se je že zgodilo maja. Poleg tega je bila iz arif na Kitajsko izključena prodaja mobilnih telefonov in prenosnih računalnikov, s čimer želi Washington olajšati pogajanja in doseči kompromis z Pekingom.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

ZDA in Kitajska sta dosegli dogovor o podaljšanju trgovinskega premirja, kar omogoča nadaljevanje pogajanj med državama. Novica prihaja po tem, ko so se pogajalci obeh strani, vključno z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in kitajskim podpredsednikom vlade He Lifengom, sestali v Stockholmu. Čeprav podrobnosti o dolžini podaljšanja niso znane, so se obe strani strinjali o napredku v pogovorih. Medtem ko Kitajska in ZDA trdo pogajata, se Evropa sprijazuje z ameriškimi carinami.