Nizozemska je napovedala strožji pristop do Izraela, vključno z lastnimi nacionalnimi ukrepi in podporo sankcijam na ravni EU, čeprav je vlada glede nekaterih ukrepov, kot so dobave hrane, še vedno razdeljena. Medtem je Evropska unija prvič začela razmišljati o sankcijah proti Izraelu, vključno z izključitvijo izraelskih start-up podjetij iz raziskovalnega sklada. Kljub temu se je Nemčija, skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami EU, izkazala za zadržano glede sprejetja takšnih kazenskih ukrepov zaradi humanitarne krize v Gazi, kar kaže na pomanjkanje enotnosti znotraj EU glede sankcij proti Izraelu.

Španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza se izogiba komentarjem glede spornega dogovora s kitajskim tehnološkim gigantom Huaweiem, kljub zaskrbljenosti, ki jo izražata Evropska unija in Združene države Amerike. Sánchezovo molk o tej zadevi je povzročil pomisleke v Bruslju in Washingtonu. Medtem ko je Sánchez izrazil zadržano podporo novemu trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, ki vključuje 15-odstotno carino na izvoz EU v ZDA, je francoski premier François Bayrou ta sporazum označil za 'akt podrejanja' in 'temen dan' za Evropo, kritizirajoč Bruselj, da se je uklonil ameriškim pritiskom.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.