Združene države Amerike in Kitajska so pozdravile konstruktivne pogovore o carinski politiki, ki so potekali v Stockholmu. Kljub temu so ZDA poudarile, da bo končno besedo o tej zadevi imel ameriški predsednik Donald Trump. Ameriški finančni minister Scott Bessent je pojasnil, da "še ni nič odločeno, dokler se ne pogovorimo s predsednikom Trumpom".

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Evropska unija je kljub neugodnim pogojem dosegla trgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike. Grški mediji poročajo, da je EU menila, da je slab dogovor boljši kot noben, medtem ko ciprski mediji poudarjajo, da je bil dogovor, ki vključuje 15-odstotno carino, velik triumf za ZDA in ponižanje za EU. Dogovor je sklenjen med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.