Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Evropska unija se približuje uvedbi sankcij proti Izraelu, medtem ko se pogajanja z ZDA o pomembnem sporazumu bližajo morebitnemu neuspehu. Poleg tega Kitajska pritiska na evropske poslance zaradi Tajvana, zaščitni ukrepi za jeklo pa vplivajo na države EFTA. Hkrati se v Španiji poglablja vladna kriza. Evropska komisija medtem odpira vrata Turčiji za vstop v EU s pogajanji o brezvizumskem režimu za potovanje po schengenskem območju, kar bi lahko bistveno spremenilo življenje v Evropi in na Nizozemskem. Strokovnjaki menijo, da je o tem nujno dobro premisliti.

Nedavni carinski dogovor med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki znižuje carine na evropsko blago v ZDA s 30 na 15 odstotkov, je sprožil razprave o morebitni krepitvi evropske odvisnosti od ZDA, zlasti na področju oborožitve. Čeprav dogovor predstavlja znižanje carin, se pojavljajo vprašanja, kako se Evropa s tem dogovorom uvršča v primerjavi z drugimi trgovinskimi partnerji ZDA, kot sta Velika Britanija in Japonska. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi tovrstni dogovori lahko zacementirali preusmeritev evropskih sredstev v ameriško vojaško industrijo, namesto v razvoj lastnega obrambnega sodelovanja znotraj EU.