Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Nizozemska je prepovedala vstop v državo izraelskima skrajno desničarskima politikoma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njunih izjav proti Palestincem. Ta poteza je sprožila ostre odzive v Izraelu, pri čemer je izraelski zunanji minister Gideon Saar dejal, da Nizozemska »prijateljstvo zamenjuje za odkrito sovraštvo«. V odgovor so se v več nizozemskih mestih, vključno z Bredo, Den Boschom, Eindhovenom in Tilburgom, ponovno zbrali protestniki, ki opozarjajo na humanitarno krizo v Gazi. Nizozemska vlada je razmere v Gazi označila za »nevzdržne in neobranljive«, parlament pa je prekinil počitnice za razpravo o dogajanju. Kljub kritikam pa nekateri opozarjajo, da je tudi Hamas odgovoren za pomanjkanje prekinitve ognja.

V ZDA so se pojavila ugibanja o morebitnem zlomu med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, kar bi lahko pomenilo konec dolgoletne brezpogojne podpore Izraelu znotraj Republikanske stranke. Medtem se je v Izraelu okrepila kritika vladnega ravnanja v vojni v Gazi tudi znotraj civilne družbe, ki je začela poudarjati odgovornost Izraela za humanitarno katastrofo.