Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po objavi carinskega dogovora med EU in ZDA, doseženega 27. julija, kritiziral neodločnost Evropske unije v pogajanjih, češ da ni bila 'dovolj strahospoštovana'. Macron je poudaril, da Francija 'ne bo ostala pri tem' in bo nadaljevala s trdno in zahtevno pozicijo v prihodnjih komercialnih pogovorih z administracijo Trumpa. Dogovor naj bi bil močno v prid ZDA.

Novi trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Južno Korejo, ki ga je napovedal nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, vključuje 15-odstotne carine za južnokorejske izdelke, medtem ko so uvozi iz ZDA v Južno Korejo brez davkov. Južna Koreja se je zavezala k investiciji v višini 350 milijard dolarjev v Združene države Amerike, vključno z nakupom severnoameriške energije. Ta sporazum je podoben tistim, ki so bili predhodno doseženi z Evropsko unijo in Japonsko.