Reprezentativna anketa med 2.000 zaposlenimi v Nemčiji, ki jo je naročilo karierno omrežje Xing, je pokazala, da si večina zaposlenih ne želi daljšega delovnega časa in meni, da to ni potrebno za gospodarstvo. Približno dve tretjini vprašanih je izrazilo nasprotovanje. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da daljši delovni čas ne pomeni nujno večje produktivnosti, temveč lahko vodi v stres, bolezni in zmanjšano učinkovitost. Zvezna vlada sicer preučuje možnost podaljšanja delovnega časa, kar bi teoretično lahko pomenilo do 73,5 ur dela na teden.

Avstrijski raziskovalci so na splošno zadovoljni s svojo poklicno situacijo, saj dve tretjini poroča o zadovoljstvu. Kljub temu polovica razmišlja o zapustitvi akademskega področja, zlasti mladi raziskovalci, ki kritično ocenjujejo svoje karierne možnosti.

V Srbiji mlajši zaposleni, predvsem pripadniki generacije Z, vse pogosteje pomagajo starejšim kolegom pri usvajanju orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci. Raziskava CNBC razkriva, da skoraj dve tretjini mladih aktivno pomaga starejšim pri učenju in uporabi AI orodij, s čimer pospešujejo uvajanje te tehnologije na delovnih mestih in gradijo bolj povezane ekipe.