Analiza je pokazala, da so velike korporacije v Združenih državah Amerike uporabljale carine, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Donald Trump, kot "kritje" za povišanje cen. Medtem ko so Trumpove carine povzročile gospodarske pretrese, so podjetja izkoriščala nastali kaos, stroške pa so krila delovna družine. Progresivna zagovorniška skupina Groundwork Collaborative je v torek objavila novo poročilo, ki razkriva to prakso in navaja imena podjetij.

Primanjkljaj v blagovni menjavi ZDA se je junija močno zmanjšal, kar je preseglo pričakovanja ekonomistov, saj se je uvoz bistveno zmanjšal. Ministrstvo za trgovino ZDA je poročalo o teh podatkih, ki jih ekonomisti in analitiki pozorno spremljajo. Medtem je ameriška zakladnica zbrala dodatnih 55 milijard dolarjev od carin Donalda Trumpa, pri čemer je večina teh sredstev prišla iz žepov ameriških korporacij, poroča The Wall Street Journal.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.