Italijansko politično prizorišče je zaznamovano z več odmevnimi dogodki. Matteo Ricci, ki se je potegoval za položaj guvernerja Marke in kasneje za vodenje Demokratske stranke, se je znašel v preiskavi, kar mu povzroča politične težave in neprijetnosti, kot so pokazali tudi njegovi javni nastopi. Medtem pa v Milanu vlada kaos v županovi desnici, kjer stranke levosredinske koalicije medsebojno obračunavajo, kar kaže na razkroj zavezništev. Poleg tega pa so na dan prišle podrobnosti o finančnih nepravilnostih in sporih v združenju italijanskih sodnikov (ANM), kjer naj bi bilo zapravljenih skoraj 600 tisoč evrov za lobiranje proti reformi pravosodja, kar je povzročilo notranji konflikt med sodniki.

Primer izsiljevanja igralca Raoula Bove, ki se je sprva zdel kot običajna tračarska zgodba, je prerasel v škandal, ki ga preiskuje tožilstvo v Rimu. Preiskava, ki jo vodi tožilka Eliana Dolce s pomočjo pošte, razkriva ozadje domnevnega izsiljevanja. V središču pozornosti je Federico Monzino, 29-letni milanski podjetnik, ki naj bi Fabriziju Coroni posredoval avdio posnetke in sporočila iz klepeta med Bovo in Martino Ceretti. Monzinov odvetnik, Sirio Serafinelli, trdi, da Monzino ni avtor sporočil, posredoval pa naj bi jih zgolj Coroni, ki je edina oseba, ki ji je poslal zadevne klepete in avdio posnetke. Monzino zanika, da bi bil avtor spornih sporočil, vendar potrjuje, da je bil Corona edini, ki mu je posredoval sporne materiale.

Italijanski mediji izpostavljajo vprašanje koherence Demokratske stranke (Pd) in odgovornosti evropske izvršne oblasti za neuspehe, kot so ponižujoča figura predsednice EU na Škotskem in negativni rezultati carin, ki so jih ZDA uvedle Evropi. Drugi članek poudarja pomen zaslug in »Obsovalnice o zaslugah« kot znaka odličnosti, ki stoji za tisto Italijo, ki si želi rasti. Poudarja se tudi vloga institucij in posameznikov, ki s svojimi dejanji zagotavljajo pravičnost.