Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.

Filipinski senat je predlagal strožje predpise glede javnih naročil, da bi preprečil navzkrižje interesov. Predsednik senata Francis Escudero je napovedal zakon, ki bi sorodnikom javnih uslužbencev do četrtega kolena v ravni liniji prepovedal sklepanje pogodb z vlado. To prihaja po opozorilu predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega o nekakovostnih projektih za nadzor poplav. Medtem je Filipinska gospodarska in industrijska zbornica (PCCI) kritizirala, da predsednik Marcos mlajši v svojem četrtem govoru o stanju nacije ni omenil vladnega zakonodajnega programa, kar kaže na potrebo po nadaljevanju reform. Escudero je tudi poudaril, da predsednik ne more pričakovati nespremenjenega proračuna za leto 2026.

Administracija Donalda Trumpa je presenetljivo spremenila svoj pristop do vojne v Ukrajini, saj je Rusiji dala 50 dni časa za smiselna mirovna pogajanja, sicer bo Ukrajini dobavila orožje, ki ga bo plačala Evropa. Pred tem se je Trumpova administracija v juniju v konfliktu med Izraelom in Iranom postavila na stran Izraela. Medtem so cene nafte poskočile za več kot 3 odstotke, saj ameriški pritisk na Rusijo in optimizem glede trgovinskega dogovora vplivata na trge.