Novi članki razkrivajo, da je bil dogovor med Evropsko komisijo in ZDA glede carin političen in ne pravno zavezujoč. Francoska vladna predstavnica Sophie Primas je poudarila, da je treba nadaljevati pogajanja. Donald Trump naj bi pogoje glede carin narekoval Ursuli von der Leyen in Evropski uniji. Dogovor predvideva 15-odstotne carine na evropski izvoz v ZDA in vključuje avtomobilsko industrijo, farmacijo in luksuzne izdelke.

Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.

Ameriška vlada, pod vodstvom administracije Trumpa, je naznanila umik od ključne odločitve iz leta 2009, imenovane »Endangerment Finding«. Ta odločitev je predstavljala pravno osnovo za številne zvezne predpise, katerih cilj je bil boj proti podnebnim spremembam in regulacija emisij toplogrednih plinov. Umik je sprožil zaskrbljenost glede prihodnosti boja proti podnebnim spremembam.