Italijanska vlada je Moskvi uradno protestirala zaradi vključitve predsednika Sergia Matarelle na ruski seznam 'rusofobov'. Rusija je poleg Matarelle na seznam uvrstila tudi podpredsednika vlade in zunanjega ministra Antonia Tajanija ter obrambnega ministra Guida Crosetta. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ostro obsodila rusko odločitev in jo označila za 'propagandno operacijo', kar je sprožilo diplomatski spor med Rimom in Moskvo.

Analitiki opozarjajo, da je nova zakonodaja ruskega predsednika Vladimirja Putina dodaten znak, da se Rusija pripravlja na vojno z Natom. Kremlj naj bi spremenil svojo vojaško strategijo, saj se je dosedanja odvisnost od plačanih prostovoljcev v vojni v Ukrajini izkazala za kratkoročno uspešno, a dolgoročno nevzdržno. Rusija se izogiba popolni mobilizaciji zaradi morebitnih notranjih nemirov, zato predlaga zakon o celoletni rekrutaciji in intenzivira vojaško sodelovanje s Severno Korejo.

Članka z naslovov "Što stoji iza nove nuklearne prijetnje Kremlja: Rusi su nervozni, gube jedinu stvarnu taktičku prednost na Baltiku" in "Šta stoji iza nove nuklearne pretnje Kremlja? Rusi su nervozni, gube jedinu taktičku prednost na Baltiku" raziskujeta ozadje novih ruskih jedrskih groženj. Avtorji menijo, da te grožnje izvirajo iz nervoze Rusije, ki naj bi na Baltiku izgubljala svojo edino taktično prednost. Psihološko je to prikazano kot motnja, ki jo pogosto kažejo avtoritarni voditelji. Ti voditelji želijo biti glavna novica doma in v svetu, zato pogosto izzovejo krizo ali vojno, pri čemer je vojna običajna grožnja ali uresničitev. Kot primer je naveden iraški diktator Sadam Husein, ki naj bi okupiral Kuvajt in vstopil v vojno s celim svetom, pri čemer naj bi bil zadovoljen, ker so ga vsi opazili.