Centralni banki Azerbajdžana in Uzbekistana sta okrepili pogovore o dvostranskih obrestnih vprašanjih. Predstavniki Centralne banke Azerbajdžana (CBA) so obiskali Centralno banko Uzbekistana, kjer sta strani podrobno razpravljali o finančnem poročanju, računovodskih praksah in sorodnih temah, s ciljem krepitve sodelovanja na teh področjih.

Azerbajdžan je v prvih petih mesecih leta 2025 uvozil 644.800 ton surove nafte in naftnih derivatov v vrednosti 316,5 milijona dolarjev, kar predstavlja zmanjšanje v primerjavi z letom 2024. Največji delež uvoza, 602.900 ton, je prišel iz Rusije. Hkrati je Romunija v prvi polovici leta 2025 podvojila uvoz surove nafte iz Azerbajdžana. Azerbajdžanske banke so do 1. julija 2025 izdala 1,59 milijarde manatov (937 milijonov dolarjev) poslovnih posojil prometnemu sektorju, kar kaže na močno letno rast.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je podal posodobljene napovedi glede svetovne gospodarske rasti, inflacije in cen energije. Čeprav je IMF sprva napovedoval upočasnitev svetovne rasti zaradi zmanjšanja trgovinskega zagona in umiritev globalne inflacije do leta 2026, so poznejše revizije pokazale optimističnejši pogled. Medtem ko se pričakuje padec svetovnih cen energije v letu 2025 kljub nedavni geopolitični nestanovitnosti, je IMF povišal napovedi globalne rasti za leti 2025 in 2026. Posebno pozitivno je bila revidirana gospodarska rast za regijo Bližnjega vzhoda in Srednje Azije, vključno z Azerbajdžanom, kar odraža izboljšanje svetovnih trgovinskih pogojev in lajšanje finančnih pritiskov.