Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026 v višini 520,5 milijarde evrov, kljub opozorilom finančnega ministra pred ponovnim soočanjem s proračunskimi težavami. V Berlinu so poročali o zaključku praznovanj pri Brandenburških vratih, medtem ko je bilo predhodno potrjenih rekordnih 126,7 milijarde evrov investicij ob načrtovanih 174,3 milijarde evrov posojil.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v torek zvišal napoved globalne gospodarske rasti za leto 2025 na 3 odstotke, kar je za 0,2 odstotne točke več od aprilske projekcije. Zvišanje pripisujejo močnejšim nakupom pred avgustovskim dvigom ameriških carin in znižanjem efektivne ameriške carinske stopnje. IMF je obenem pozval Združeno kraljestvo k dvema rezoma obrestnih mer do božiča, s čimer bi se te znižale s 4,25 na 3,75 odstotka. Opozoril je tudi, da se svetovno gospodarstvo sooča z velikimi tveganji, vključno z morebitnim ponovnim dvigom carin. Medtem so predsednik ZDA Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila nov trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki pa je sprožil val kritik po Evropi. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi Poljska zaradi novih ameriških carin na evropsko blago lahko izgubila približno 2,15 milijarde ameriških dolarjev.

Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.