Evropska unija in Združene države Amerike so dosegli okvirni sporazum o znižanju dacarjev, ki naj bi znašali 15 %. Sporazum, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za zgodovinskega, med drugim predvideva vključitev avtomobilov in morda farmacevtskih izdelkov v nižje dacarje. V zameno naj bi EU vložila 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo in kupovala energijo ter oborožitev. V Italiji so sporazum sprejeli z mešanimi občutki, medtem ko je madžarski premier Viktor Orbán izrazil kritiko, češ da je EU v pogajanjih pokazala komercialno šibkost. V Italiji so se pojavili tudi kritični odzivi na račun von der Leyenove, ki naj bi se podredila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Španska gospodarska zbornica v Alicanteju je napovedala, da bodo carine Donalda Trumpa vplivale tudi na izvoz v Evropo. Medtem je italijanski poslanec Federico Casasco opozoril, da bodo carine EU-ZDA vplivale na konkurenčnost in proizvodne stroške, zato je predlagal ciljno kvantitativno sproščanje (QE) za industrijo, zdravstvo in varnost. Poudaril je, da so se pogajanja osredotočila na omejevanje škode in ne na zaščito evropske industrije, kar bi lahko ogrozilo italijanski izvoz. V luči dogovora o carinah, ki predvideva 15-odstotne carine na večino izdelkov, je Evropska unija odgovorna za pogajanja o sektorskih podrobnostih, vključno s kmetijstvom.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je na vrhu ZN o prehranskih sistemih v Adis Abebi napovedala, da bo Italija spodbujala izvoz afriških proizvodov na evropski trg. Ta poteza naj bi Italijo postavila v vlogo ključnega partnerja pri krepitvi afriških gospodarstev.