Nemška vlada je v Združenih narodih kritizirala politiko izraelske vlade glede konflikta na Bližnjem vzhodu, označila jo je za "povsem napačno" in pozvala k spremembi smeri. Medtem so bili zabeleženi izraelski napadi na tarče v Siriji kljub nedavnemu premirju, kar kaže na nadaljnje napetosti v regiji. Poleg tega se nadaljuje širjenje izraelskih naselij, pri čemer nekateri naseljenci izražajo željo po prihodnosti brez Palestincev, medtem ko drugi to vidijo kot etnično čiščenje. To kaže na globoke družbene razkole v Izraelu glede prihodnosti Gaze in Zahodnega brega.

V ZDA so se pojavila ugibanja o morebitnem zlomu med Donaldom Trumpom in Benjaminom Netanjahujem, kar bi lahko pomenilo konec dolgoletne brezpogojne podpore Izraelu znotraj Republikanske stranke. Medtem se je v Izraelu okrepila kritika vladnega ravnanja v vojni v Gazi tudi znotraj civilne družbe, ki je začela poudarjati odgovornost Izraela za humanitarno katastrofo.

V Nemčiji se povečuje pritisk na kanclerja Merza, naj sprejme ostrejši stališče do Izraela glede Gaze, saj je izoliran med evropskimi voditelji zaradi zavračanja prekinitve raziskovalnih vezi EU z Izraelom. Medtem ko Nemčija stoji ob strani, Litva preko obrambnega ministrstva poudarja pomen dialoga z Izraelom na področju obrambe in varnosti. Švedska vlada je povabila Socialdemokrate k sodelovanju pri pritisku na Izrael, da bi prepričali več držav k zaostritvi tona. Na Nizozemskem izraelski veleposlanik Modi Ephraim kritizira sankcije, kar je sprožilo ostre odzive, ki jih označujejo za poskus utišanja kritik. Članek iz Nizozemske kritizira veleposlanikovo izjavo in jo označuje za poskus utišanja kritikov izraelske politike.