Članek obravnava tesnobo, imenovano »Prihodnost, ki jo bomo zamudili« (TFWM), ki se nanaša na zavedanje, da bodo prihodnje generacije morda spraševale, zakaj nismo izkoristili orodij za zdravljenje, ustvarjanje in povezovanje. Poudarja, da politična neaktivnost ovira izkoriščanje potenciala umetne inteligence. Hkrati se Amerika sooča s krizo upadanja državljanske zavesti, kjer ljudje izgubljajo zaupanje v institucije in voditelje. Eric Schmidt, nekdanji direktor Googla, opozarja pred prevelikim zanašanjem na tehnologijo, saj ljudje v demokratičnih državah pogosto iščejo rešitve v tehnologiji, ko politika ne prinaša rezultatov. Raziskave kažejo, da nekateri državljani celo bolj zaupajo umetni inteligenci kot politikom.

Jeff Dornik opozarja, da je bila Amerika zgrajena na prepričanju, da je vsak človek ustvarjen po božji podobi, s smislom, odgovornostjo in svobodo, da si kroji svojo pot. Človek ni bil ustvarjen, da bi bil upravljan ali postal odvečen, vendar se z razvojem umetne inteligence zdi, da gremo v to smer. Zato je po njegovem mnenju potrebno ponovno razmisliti o umetni inteligenci, preden uniči bistvo človeškosti.

Podatkovni centri, ki podpirajo razvoj umetne inteligence, se soočajo z resnimi izzivi zaradi potencialnega pomanjkanja transformatorjev v Združenih državah Amerike. To pomanjkanje ni posledica omejene dostopnosti grafičnih procesorjev Nvidia, temveč je povezano s šibkostjo ameriškega elektroenergetskega omrežja. Kombinacija okoljskih politik in naraščajočega povpraševanja po energiji s strani podatkovnih centrov povzroča krizo cen električne energije v srednjeatlantskih državah. Podjetje WoodMac opozarja, da je treba nujno nasloviti te težave, da se zagotovi stabilna rast in delovanje podatkovnih centrov, ključnih za razvoj umetne inteligence.