Evropska komisija se sooča z nasprotovanjem držav članic glede načrtovanega "zidu proti dronom" na vzhodni meji EU, pri čemer države brez meje z Rusijo niso naklonjene projektu. Hkrati se pojavljajo opozorila o izginjajočem modelu rasti Evrope in nevarnosti, ki jo inakcija predstavlja za evropsko suverenost. V Češki republiki so volitve vzbudile zaskrbljenost v Bruslju zaradi možnega odklona države od proevropske usmeritve in poglabljanja razhajanj glede podpore Ukrajini, še posebej ob morebitni vrnitvi Andreja Babiša. Moldavija pa je kljub poskusom ruskega vmešavanja na volitvah izbrala proevropsko pot.

Evropska komisija do leta 2027 načrtuje vzpostavitev vojaškega schengenskega prostora znotraj Evropske unije. Ta ukrep naj bi omogočil hitrejše premikanje vojaških enot in opreme po Evropi v primeru krize, brez soglasja vseh držav članic. Predlog predvideva odpravo birokratskih ovir in vzpostavitev sistema za hitro odzivanje v izrednih situacijah, imenovanega EMERS, ter posodobitev ključnih prometnih koridorjev za civilno in vojaško uporabo.

Članki s strani radioradio.it in national.ro obravnavajo izzive, s katerimi se soočajo podjetja v Evropski uniji. Italijanski izvoz se zdi v krizi, pri čemer članek s strani radioradio.it trdi, da so regulacije Evropske unije dejanski davek, ki ga je treba plačati. Članek s strani national.ro pa poudarja, da bi morala biti Evropa najboljše mesto za razvoj poslovanja, vendar si sama postavlja ovire, ki delujejo kot carine in omejujejo podjetnike pri izkoriščanju vseh prednosti evropskega trga.