Evropska unija in Združene države Amerike so napovedale okvirni sporazum o trgovini in carinah, ki vključuje evropske nakupe ameriških energentov v vrednosti 750 milijard dolarjev in dodatne investicije v višini vsaj 600 milijard dolarjev. Analitiki in strokovnjaki izražajo skepticizem glede dosegljivosti teh ambicioznih ciljev, saj so številke označili za "popolnoma nerealistične". Japonska naj bi se iz podobnega dogovora že umaknila. Medtem ko nekateri sporazum vidijo kot koristnega za ZDA, ki pridobijo podrejenega, a bogatega gospodarskega partnerja, ga drugi, vključno z italijansko premierko Meloni, pozdravljajo kot dosežek dialoga. Vendar pa nekatera združenja delodajalcev zavzemajo nasprotno stališče.

Osemnajst držav članic Evropske unije, med njimi Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Španija, je uradno zaprosilo za dostop do posojil v višini vsaj 127 milijard evrov iz instrumenta za oboroževanje Akcija za varnost Evrope (SAFE). Ta sredstva so namenjena nabavi orožja za Ukrajino in krepitvi evropske obrambe.

Donald Trump je sporočil, da bo uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, skupaj s 'kaznijo' za uvoz ruske energije in orožja. Ta napoved je sledila le nekaj ur po tem, ko je Trump ukrajinskemu predsedniku Vladimirju Zelenskemu povedal, da ima le še 10-12 ur časa za rešitev miru. Indijska rupija je po Trumpovi grožnji glede trgovine z Rusijo že zdrsnila, kar kaže na negativen vpliv na indijsko gospodarstvo.