Evropska unija se trenutno spopada z več ključnimi vprašanji, ki segajo od zaostrovanja migracijske politike do reorganizacije obrambnih strategij. V ospredju je razprava o prihodnosti migracijskega pakta, medtem ko se članice EU delijo glede izključitve Izraela iz programa Obzorje. Velika Britanija in Malta sta napovedali priznanje Palestine, kar kaže na razkol znotraj evropske zunanje politike. Medtem devet držav kandidira za sredstva iz sklada SAFE, Bruselj pa razmišlja o zvišanju trošarin na tobak. Poudarja se tudi potreba po večji evropski suverenosti na področju obrambe, kar je poudarila nekdanja španska zunanja ministrica Arancha Gonzáles, ki je pozvala k reformi obrambe in vprašala o vlogi Merzove vlade.

Španska vlada pod vodstvom Pedra Sáncheza se izogiba komentarjem glede spornega dogovora s kitajskim tehnološkim gigantom Huaweiem, kljub zaskrbljenosti, ki jo izražata Evropska unija in Združene države Amerike. Sánchezovo molk o tej zadevi je povzročil pomisleke v Bruslju in Washingtonu. Medtem ko je Sánchez izrazil zadržano podporo novemu trgovinskemu sporazumu med EU in ZDA, ki vključuje 15-odstotno carino na izvoz EU v ZDA, je francoski premier François Bayrou ta sporazum označil za 'akt podrejanja' in 'temen dan' za Evropo, kritizirajoč Bruselj, da se je uklonil ameriškim pritiskom.

Vlada ZDA je drastično znižala okoljske standarde, pri čemer je ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) uradno predlagala, da se emisije toplogrednih plinov ne obravnavajo več kot škodljive za zdravje. Ta poteza sledi izstopu ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma in vrnitvi k uporabi fosilnih goriv, kot sta nafta in premog. Omenjena sprememba bi imela pomembne posledice za podnebne politike in varovanje okolja.